Tudi poceni produkt je drag, če ga ne potrebujemo

To potrošnikom omogoča dovolj časa za tehtanje odločitve, pravijo ponudnice, na Zvezi potrošnikov Slovenije pa opozarjajo, da so podatki, ki jih imajo potrošniki na voljo, pogosto pomanjkljivi ali preveč kompleksni.

Če se prejemnik takšne pošte odloči za sklenitev zavarovanja, mora na ponudbi le označiti zavarovalno vsoto in s tem višino premije, jo podpisati in vrniti pošiljatelju. Med pozitivnimi vidiki tega prodajnega kanala v Adriaticu Slovenici poudarjajo čas, ki ga ima stranka, da natančno in v miru pregleda ponudbo, prilagojenost ponudb posameznim starostnim skupinam ter prihranek časa in stroškov, ki jih imajo stranke v primerjavi s tradicionalnimi oblikami sklepanja zavarovanj. V Merkur zavarovalnici med prednostmi poudarjajo nižje cene, v KD Življenje pa poleg tega tudi preprostost ponudb. V Zavarovalnici Maribor poudarjajo prilagajanje potrebam in pričakovanjem strank, med negativnimi platmi tega prodajnega kanala pa navajajo odsotnost osebnega stika med stranko in zavarovalnim zastopnikom. To pomanjkljivost izpostavljajo tudi v Zavarovalnici Tilia, kjer pravijo, da zato po pošti tržijo le izjemoma. Trženju zavarovanj po zavarovalnih zastopnikih ali posrednikih dajejo prednost tudi v zavarovalnici Wiener Städtische.

Ponudbe naslavljajo 
na svoje zavarovance

V zavarovalnicah pravijo, da na ta način tržijo predvsem manj zapletene zavarovalne produkte. V Zavarovalnici Triglav tako prodajajo oblike zavarovanj, ki ne zahtevajo sprejema in nadgradnje kritij v okviru obstoječih zavarovanj, v Zavarovalnici Maribor pa zavarovanja, ki zahtevajo obnovitev in so preprosta. Obstoječim zavarovancem so v Merkur zavarovalnici na ta način ponudili dodatna kritja za primer nezgodne smrti, pakete dodatnih zdravstvenih zavarovanj, dodatna zavarovanja za nezgodno invalidnost in posebno naložbeno zavarovanje z garancijo kapitala. Adriatic Slovenica na ta način trži zavarovanje za tveganje ženskih oblik raka, življenjsko zavarovanje za starejše, zavarovanje za težke bolezni in operacije ter nezgodna šolska zavarovanja. V NLB Viti so po pošti v preteklosti prodajali individualna nezgodna zavarovanja, Zavarovalnica Tilia pa to obliko trženja uporablja izjemoma, za dopolnitev polic ali povišanje zavarovalnih vsot pri obstoječih strankah. Zavarovalnice, od katerih smo prejeli odgovore in produkte prodajajo na ta način, se pri izboru naslovnikov omejujejo le na bazo zavarovancev. V KD Življenje pravijo, da je izbor naslovnikov odvisen od posamezne akcije, možni kriteriji pa so med drugim lahko predvideno trajanje do izteka zavarovanja, dogovorjena zavarovalna vsota za primer smrti in obstoječa dodatna zavarovanja.

Nekatere zavarovalnice priznavajo, da je zanje takšno trženje v primerjavi s tradicionalnimi oblikami prodaje ponavadi cenejše. Vendar to ne drži, če se na ponudbo ne odzove dovolj zavarovancev, pravijo v Adriaticu Slovenici, v Zavarovalnici Maribor pa pravijo, da bistvenih razlik ni, ker tudi pri tej obliki prodaje nagrajujejo zastopnike in druge udeležene v procesu priprave ponudbe.

Odziv na ponudbe po pošti je na splošno dober, ugotavljajo na zavarovalnicah. Primerjav s tradicionalnimi oblikami prodaje pa ne morejo narediti, ker na ta način tržijo posebej prilagojene ponudbe, ki jih zastopniki na terenu običajno ne predlagajo. Stranke, ki po prejeti pošti želijo dodatne informacije, jih dobijo na spletni strani, pokličejo v njihov klicni center ali zavarovalnega zastopnika.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) menijo, da mnogi zavarovalni zastopniki nimajo dovolj znanja o produktih, ki jih prodajajo. Potrošnike pogosto silijo, naj čim prej podpišejo pogodbo, pri tem pa jim svetujejo nakup storitev, pri katerih bodo sami največ zaslužili. V tem, da mora potrošnik sam poiskati vse potrebne informacije v zvezi z zavarovanjem, Mojca Štrucl iz ZPS vidi možno prednost sklepanja zavarovanj po pošti. Kot problem pri takšnem trženju pa izpostavlja omejen vpliv potrošnika na izbiro posameznih nevarnosti za zavarovanje in tako rekoč nikakršen vpliv na izbiro primerne višine zavarovalnih vsot. Poleg tega zavarovalnice pri takšni prodaji menda pogosto ne ponujajo dovolj podatkov o splošnih pogojih zavarovanja ali pa so ti tako kompleksni, da jih lahko razume le strokovnjak. Domnevno ugodna cena in preprostost sklenitve pri prodaji na daljavo naj nas ne zavedeta v sklenitev zavarovanja, ki ga ne potrebujemo, poudarja Štruclova.

Potrošniki si 
ne vzamejo dovolj časa

Da so tovrstne ponudbe ponavadi cenovno privlačne, a so zaradi nizkih zavarovalnih vsot, nepotrebnih zavarovalnih kritij in drugih dejavnikov popolnoma neprilagojene dejanskim potrebam posameznika, meni Igor Mujdrica iz družbe i-svetovanje. Pri tem opaža, da si potrošniki za preučitev ponudbe in oceno, ali jim zavarovanje resnično koristi, običajno ne vzamejo dovolj časa, čeprav se razmere na tem področju izboljšujejo. Pošiljanje vnaprej pripravljenih zavarovalnih ponudb Mujdrica strogo obsoja in meni, da je to dobro običajno le za zavarovalnice. Takšno sklepanje polic odsvetuje zlasti pri kompleksnejših oblikah zavarovanj in poudarja, da je vsaka zavarovalna pogodba brez izjeme kompleksna. Meni tudi, da bi se potrošniki morali zavedati, da lahko kadar koli pisno zahtevajo prekinitev uporabe njihovih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja.

Neposredno trženje po pošti je po oceni Štruclove primerno, če ima potrošnik pri tem na voljo dovolj jasnih informacij in pogodbeno dokumentacijo. Le tako lahko pregleda zavarovalni produkt in presodi njegovo ustreznost glede na življenjske okoliščine. Pri tem priporoča, naj potrošniki preverijo ponudbe več zavarovalnic. Sklepanje zavarovanj na daljavo je po njenem mnenju nedvomno primernejše pri preprostejših oblikah zavarovanj.

Pri nas se kompleksnejša zavarovanja po opažanju ZPS ne glede na način prodaje sklepajo praviloma povsem neprimerno. Tako obravnavajo probleme potrošnikov, ki so za tudi do 30 let sklenili zavarovanje, ki prinaša korist izključno zastopniku in zavarovalnici. Štruclova še opozarja, da je pri sklepanju zavarovanj na daljavo potrošnik zaščiten na podlagi 43. člena zakona o varstvu potrošnikov. Ta določa, da mora biti, preden ga pogodba zavezuje, seznanjen z bistvenimi podatki in mu omogoča odstop od pogodbe brez navedbe razloga v 15 dneh, pri življenjskih zavarovanjih pa v 30 dneh.