Tudi trgovci dajejo prednost domači preskrbi s hrano

Kriza, ki spreminja potrošniške navade, spreminja tudi poslovne prijeme trgovcev v Sloveniji. Če so domači ponudniki hrane, zlasti manjši, še pred kratkim tarnali, da se težko prebijejo na prodajne police uveljavljenih trgovcev pri nas, so zdaj trgovci tisti, ki ponujajo roko sodelovanja.

Zmanjševanje stroškov s krajšanjem nabavnih poti je postalo pomembna prednost domačih pridelovalcev, od katere imamo lahko koristi tudi potrošniki.

Tako je Mercator pred kratkim povabil slovenske kmete in manjše pridelovalce k sodelovanju pri zagotavljanju večje ponudbe domačih pridelkov na svojih prodajnih policah. Z željo, da bi živila, pridelana na slovenskih kmetijah, hitreje in primerno pakirana dosegla kupce, so kmetom in manjšim dobaviteljem ponudili tudi tipsko sodobno embalažo iz do okolja prijaznih surovin in po ugodnih cenah.

Lani so z natečajem od junija do oktobra iskali idejne rešitve za izbor embalaže, narejene iz do okolja prijaznih surovin. »Razpisali smo 15 blagovnih skupin oziroma izdelkov. Idejne rešitve so od izdelka do izdelka različne. Za mleko so steklenice, za sadje in zelenjavo je kartonasta embalaža...« Po besedah Jane Bergant, ki je vodila projekt embalaže, so v izboru embalaže poleg strokovne komisije (ta je naredila ožji izbor) sodelovali tudi kupci. Ti so odločili, katera jim je najbolj všeč. Dokončen izbor pa bo odvisen od cene ter od odziva dobaviteljev in potencialnih dobaviteljev, pravi.

Pri najboljšem sosedu si želijo lokalne pridelke in izdelke v novi embalaži čim prej ponuditi kupcem pod lastno trgovsko blagovno znamko. Prve pridelke slovenskih kmetov, s katerimi že sodelujejo, naj bi v tej posebni embalaži dali v prodajo že konec marca. »Predvsem bosta to sadje in zelenjava. V odvisnosti od odziva kmetov na povabilo k večji ponudbi bo potekala tudi prodaja v naših prodajalnah. Želimo si povečati prodajo slovenskih proizvodov v lokalnem okolju.«

Prednost lokalnemu 
korenju in česnu

Na vprašanje, kako si pri največjem domačem trgovcu predstavljajo še večje sodelovanje z manjšimi kmeti pri zagotavljanju domače ponudbe, so odgovorili, da se zavedajo majhne domače samopreskrbe s hrano. Zato sodelovanje s kmeti in manjšimi pridelovalci širijo in nadgrajujejo, pravijo.

»Najprej poskušamo zagotoviti blago iz regije. Tako so na primer krompir, čebula in druge vrtnine v sezoni iz gorenjske in dolenjske regije, breskve in češnje pa v manjših količinah tudi iz primorske. Založenost z domačimi pridelki je najboljša v času sezone, vendar potrošniki pričakujejo popolno izbiro pridelkov tudi zunaj nje, zato jih moramo tudi uvažati. Kljub temu pa se pri nabavi sadja in zelenjave vedemo, kolikor je mogoče trajnostno, to pomeni, da prednostno nabavljamo pridelke slovenskega porekla. Če določenega sadja v Sloveniji ni mogoče dobiti, ga nabavimo v sosednjih državah in šele, ko se sezona tudi tam konča, nabavljamo pridelke iz bolj oddaljenih držav. To je pomembno predvsem zaradi svežine pridelkov, zaradi manjših transportnih stroškov, ne nazadnje pa je zato manjši tudi ogljični odtis pri transportu.«

Ponudba zelenjave slovenskega porekla zaradi obilne letine zdaj vključuje predvsem krompir, nekaj manj je čebule. Česen je, kot pravijo, uvožen, večinoma iz Italije in Španije, nekaj ga je tudi iz Kitajske. »Vendar pa je večina česna v ponudbi evropskega porekla, še posebno česen biološke pridelave.« Ker želijo v ponudbo vključiti tudi česen slovenske pridelave, so se dogovorili za pridelavo česna s kmetijskimi zadrugami Panvita, Agraria in Krka. Ponudba tega pridelka (posebej za Mercator) se bo od druge ločila tudi s posebnim pakiranjem.

Slovenski pridelovalci bodo zanje pridelovali tudi korenje, ki so ga do zdaj uvažali predvsem iz Avstrije in Italije. V trgovsko znamko Mercator pa je vključen tudi suh fižol, ki je uvožen večinoma iz Kanade, Kitajske, Kirgizistana in Argentine. V svojo ponudbo bi želeli vključiti tudi slovenski fižol, vendar jim do zdaj še ni uspelo najti domačega ponudnika, ki bi lahko zagotovil ustrezno količino.

»Kmetom bomo še naprej svetovali, kaj naj pridelujejo, na primer korenje, peteršilj, česen in hren, da bi bila ponudba slovenskih pridelkov na naših policah širša,« zagotavljajo Mercatorjevi strategi tesnejšega sodelovanja s slovenskimi pridelovalci hrane. A pri tem ne pozabijo poudariti, da mora biti cena pridelkov konkurenčna, sicer se kupci težje odločijo za domačo ponudbo.

»Odkupimo tako rekoč vse domače pridelke, ki nam jih pridelovalci ponudijo, če sta le kakovost in cena sprejemljivi za kupce. Tudi pri količinah se poskušamo prilagoditi in manjše količine določenih pridelkov, ki ne zadoščajo za vso mrežo prodajaln, ponudimo lokalno.« Za boljše sodelovanje z domačimi pridelovalci sadja in zelenjave so po njihovem mnenju pomembni tudi za leto vnaprej dogovorjena pridelava in odkup pa seveda plačilo v razumnem (30-dnevnem) roku.

Interno preverjanje kakovosti

V povabilo k sodelovanju kmetov in manjših pridelovalcev (objavljeno na spletni strani www.mercator.si) so med pogoji, ki jim morajo zadostiti potencialni dobavitelji, zapisali: kakovost, varnost in sledljivost pridelkov; pridelki in surovine za izdelke morajo biti slovenskega porekla; zagotoviti morajo minimalne standarde trajnostnega razvoja; pakirani morajo biti v embalažo, narejeno iz do okolja prijaznih surovin.

In kako bodo poskrbeli za nadzor kakovosti in neoporečnosti živil iz manjših pridelav, ki največkrat niso pod rednim nadzorom inšpekcijskih služb? Zagotavljajo, da njihove kontrolne službe na prodajnih mestih v vseh poslovalnicah in trgovskih centrih preventivno izvajajo redni interni nadzor. »Eno izmed 21 področij kontrole predstavlja tudi kakovost živil. Preverja se kakovost svežega sadja in zelenjave ter označba (deklaracija) glede na tržni standard. Poleg tega izvajamo monitoring sadja in zelenjave, ki je usmerjen predvsem na vsebnost fitofarmacevtskih sredstev, prisotnost organskih tujkov in onesnaževal.«