Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Tudi v Evropi iščejo rešitev za lesno panogo

V GG Postojna proizvajajo opažne sisteme, pelete, razvijajo tekoči les - predvsem pa iščejo trg.

pon, 09.07.2012, 12:00

S takšnimi rešitvami namreč, ki bodo lahko povrnile moč in ugled slovenski lesni predelavi. Je to v težko neobvladljivih razmerah krize sploh realno? Je, a ključni pogoj zato je vzpostavitev gozdno-lesne verige, pravi Frenk Kovač, direktor Gozdnega gospodarstva Postojna.

Je izvirni greh za težave lesne industrije razdvajanje gozdarskega in lesarskega dela ter njunega dvotirnega razvoja v preteklosti?

Tudi to je eden pomembnih vzrokov. Končno so gozdnogospodarska območja nastala izključno zaradi potreb in organizacije lesnopredelovalne industrije. V Sloveniji je bilo 14 gozdnogospodarskih območij in tudi 14 zelo velikih lesnoproizvodnih podjetij. Torej je bila politika oziroma strategija, da so lokalne količine lesa smiselno in umno preusmerili na najkrajšo prevozno razdaljo.

Toda potem so začeli prodajati in zapirati žage, zdaj les vozijo na žaganje v sosednji državi.

Previdni moramo biti v teh razlagah predvsem zato, ker imamo v Sloveniji žagarskih obratov dovolj. Pred časom, ko smo temeljito analizirali to področje, je bilo lesnoproizvodnih žag okrog 760. Ves les, ki pade v Sloveniji, so te žage sposobne predelati brez težav.

Toda če poslušamo večje predelovalce, recimo Jelovico, pa tarnajo ...

Ampak sočasno je treba povedati, da ima Jelovica svojo žago, ki stoji. Ustavili so jo namensko, ker potrebujejo le 20 odstotkov okroglega lesa, zato se jim za takšno količino ne izplača, da žaga dela. Bolj smiselno je, da to, kar potrebujejo, kupijo na slovenskem ali avstrijskem trgu. Zakaj so šli na avstrijski trg? Ker imajo tam kakovostnejšo hlodovino, kakovostnejši les, predvsem smreke.

Naše smreke?

Ali pa avstrijske. Na avstrijski trg gravitira slovenski les predvsem iz mariborskega, koroškega in blejskega območja. Bolj pomembno, kar je treba poudariti, je, zakaj gre preostali les v Italijo in Avstrijo. To so velike količine. V Sloveniji izdelamo okrog 450 hiš na leto, za eno tako povprečno hišo se uporabi okrog 50 kubikov rezanega lesa, dodajmo k temu še, da imamo leseno tudi vse pohištvo, vse parkete, potem gre za takšno hišo, pa lahko precenjujem, okrog sto kubikov. Hitro izračunamo, da je za hiše porabljenih okrog 45.000 kubikov lesa, preračunano nazaj na okrogli les, pridemo do okrog sto tisoč kubikov. V Sloveniji pa posekamo trenutno 3,8 milijona kubikov, torej jih 3,7 milijona kubikov še vedno ostane.

To je tisti del industrije, ki raste, a kljub temu predstavlja manjši del. Kaj pa druga industrija, ki je glede na razmere pri nas v razsulu? Kaj je treba narediti, da bi slovensko lesnopredelovalno industrijo počasi dvignili na raven, kjer je bila pred petnajstimi, dvajsetimi leti?

Slovenska vlada bi naredila fantastično potezo, če bi od Čehov odkupila tovarno celuloze v Krškem. Tovarna je naprodaj in bi jo takoj prodali. Tovarna celuloze ni zgolj predelava lesa slabše kakovosti. Predelava v celulozo je tehnološko eden najzahtevnejših projektov, celuloza se ne uporablja zgolj za papir, ampak še za mnogo več, od nitritov, nitratov pa ne nazadnje do ocetne klisline, ki se uporablja v prehranski industriji. In tu se porabi daleč največ lesa. To bi bila prva poteza, ki bi lahko stabilizirala lesno predelavo.

Če že pohištvene industrije ne moremo več vzpostaviti na nekdanjo raven ...

Pohištvena industrija, ki je bila izjemno razvita v Sloveniji, še bolj pa v Italiji ali Nemčiji, je naredila alokacijo proti Balkanu, iz Italije je naredila alokacijo proti Vietnamu, Indiji, Kitajski. Nemčija je, mimogrede, ena največjih izvoznic hlodovine, ampak les vozi v svoja povezana podjetja, ki so na daljnih trgih zelo uspešna.

Pohištvena industrija za Slovenijo torej ni tako perspektivna?

Gotovo je perspektivna dejavnost, in če pogledamo podrobneje, tudi uspešna, a v družinskih podjetjih. Prilagaja se, dela po naročilu, za znanega končnega kupca.

Kje se vi vidite v akcijskem načrtu 2020?

Naše podjetje se vidi v njem predvsem v nujni vzpostavitvi gozdno-lesne verige. Izkušnje v svetu kažejo, da so osnova veliko industrijskim proizvodnjam. Takšen primer so skandinavske države in Kanada, kjer so se morali modro organizirati, da so se ubranili neizmernemu apetitu podjetij in korporacij iz ZDA. Upam, da nam bo z akcijskim načrtom uspelo in da ne bodo prevladali destruktivni trendi, da imajo gozdarji monopol, ker imajo koncesije. Koncesije so edino zagotovilo, da ohranimo kritično maso in da ohranimo profesionalno gozdarstvo na ravni, ki je primerljiva z drugimi državami.

Ste glede na vašo proizvodnjo po tem akcijskem načrtu na začetku in koncu verige?

Ja, GG Postojna je bilo čisto gozdarsko podjetje in se je s propadom oziroma stečajem Bresta moralo organizirati, da smo imeli začetek, torej gozdno proizvodnjo in predelavo. Iskali smo različne proizvodne programe, da smo selekcionirali do točke, kjer smo zdaj. In na koncu je še predelava lesne biomase v celoti. Torej mi zdaj predelamo les od začetka do konca, to pa plasiramo tako rekoč po vsem svetu.

Kakšen je vaš proizvodni program? Kaj dajete na trg z dodano vrednostjo?

Proizvodni program so opažni sistemi, ki jih uporablja sodobno evropsko gradbeništvo, vse pa se konča s programom peletov, razvijamo tudi tekoči les in vse druge proizvode, ki spadajo k iskanju čim več proizvodov iz lesa. Največji problem, ki ga izpostavljam, pa je, da je treba za vse te proizvode zagotoviti trg. Vemo, da je Evropa v velikanskem krču, doslej tradicionalni kupci lesa, kot so Italija, Španija in Portugalska, ne naročajo nič, nekdanje republike Jugoslavije tudi tako rekoč nič.

Lahko s številkami poveste, kako velik igralec ste na evropskem trgu v primerjavi z Avstrijci ali Nemci?

Proizvedemo okrog dva milijona kvadratnih metrov opažnih plošč na leto, okrog dva milijona tekočih metrov nosilcev in okrog 60.000 ton peletov. Smo eden največjih evropskih proizvajalcev opažnih sistemov. Tudi v proizvodnji peletov smo pomemben igralec v srednjeevropskem prostoru.

In kje največ prodate?

Trgi so izjemno razpršeni. Zgodi se, da kakšen teden peljemo v petnajst držav od Maroka pa Nigerije, Alžirije, Egipta, Izraela do Irana, Iraka ... Tudi v Južni Ameriki smo že prisotni pa v Rusiji in Belorusiji in seveda znotraj Evrope.

Ste velik proizvajalec lesne biomase, tistega torej, kar naj bi v Sloveniji delali le iz odpadnega, slabšega lesa?

Drži. Mi smo ne le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah, kot je Avstrija, eden večjih proizvajalcev peletov. Delamo jih predvsem iz ostankov lesa v primarni lesni industriji, iz žagovine, sekancev in drugih ostankov. Okrog 70 odstotkov surovine za pelete je iz naše predelave, iz naše žage ter naše proizvodnje opažnih plošč in nosilcev. Prestalo dobimo od drugih žag v okolici, nekaj tudi iz tujine, predvsem iz Hrvaške in celo iz Avstrije. To proizvodnjo smo začeli leta 2005, prodajno mrežo smo si ustvarili predvsem v sosednji Italiji, nekaj malega v Avstriji, iz leta v leto pa se povečuje tudi povpraševanje pri nas.

To je lepo slišati. Ampak težavam niti v tem delu slovenske lesne industrije še kar ni videti konca.

Res je. Bojim se, da bo v prihodnjih mesecih doseženo dno, vsaj kar se tiče prestrukturiranja lesne industrije. Podjetja propadajo tudi zato, ker so les izdatno izpodrinili nadomestki. Včasih smo imeli 80 odstotkov lesenih oken, več kot 90 odstotkov lesenih vrat. Zdaj pa se v vseh poslovnih stavbah ali pa stanovanjskih blokih uporabljajo plastika, aluminij ali pa povsem sofisticirani materiali, kot so karbonska vlakna. Kriza v panogi je tudi drugod. V Evropi veliko razmišljajo, kaj narediti. V zadnjih treh letih je kriza zaprla veliko avstrijskih in nemških podjetij, tudi tistih, ki so jih imeli na Češkem, Slovaškem, v Rusiji. To so bila fantastično urejena podjetja. V Avstriji so zaprli žage, ki so rezale več kot milijon kubikov lesa.

Je akcijski načrt potem samo zbirka problemov in želja?

V naši državi imamo s področja gozdarstva in lesarstva zelo veliko strategij. Mislim, da je bila vsako desetletje napisana neka strategija. Lahko bi naredili doktorsko disertacijo iz strategij. Nismo pa še spoznali, da obstoječega, če dela dobro, ne smemo uničiti.

Povezane novice

S kogeneracijo do novega razvoja na Kočevskem
9. julij ob 18:00
Plin, pridobljen iz lesne biomase, bo poganjal plinske turbine, kar bo prva industrijska naprava te vrste na svetu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se