Vpisovanje bo hitrejše, 
pravna varnost zagotovljena

Z Vesno Pavlič Pivk smo se pogovarjali o novostih, ki jih prinaša novela zakona o zemljiški knjigi.

pon, 18.04.2011, 06:45
Vpis lastninske pravice bodo tudi po novem še lahko predlagali posamezniki osebno na sodišču. Vlogo bo sprejela uradna oseba sodišča in jo skupaj z listinami pretvorila v elektronsko obliko.

Naša sogovornica Vesna Pavlič Pivk ni samo predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ima v svoji sestavi oddelek zemljiške knjige s 67 zaposlenimi, ampak je tudi članica sodnega sveta, ki je proučil predlagane spremembe zakona o zemljiški knjigi in imel nanje vrsto pripomb. Večino so jih v zakonodajnem postopku upoštevali. S Pavlič Pivkovo smo se pogovarjali o novostih, ki jih prinaša novela zakona o zemljiški knjigi.

Novela zakona o zemljiški knjigi je začela veljati 5. aprila, poglavitno novost, popolno informatizacijo, pa uvaja s 1. majem. Kaj se v praksi spreminja s tem datumom?

Sprememb je kar veliko. Pomembno je zlasti to, da bo po 1. maju obvezno elektronsko vlaganje vseh pisanj, vsi poslovni procesi bodo celovito informatizirani. Ne spreminjajo pa se temeljna načela zemljiške knjige, niti obseg dokumentacije, ki jo morajo stranke priložiti.

Informatizacija je projekt, ki ga Vrhovno sodišče vodi že nekaj let. Kako je vpisovanje potekalo do zdaj?

Elektronska zemljiška knjiga obstaja že več let. V tem času smo podatke zemljiške knjige postopoma usklajevali s podatki iz zemljiškega katastra. Usklajenost je zdaj že skoraj stoodstotna. Natančno, na ravni države je 99,89-odstotna. Do zdaj so stranke vlagale zemljiškoknjižne predloge po pošti, na papirju, priložiti so morale vse listine, ki so podlaga za vpis. Ko je bil postopek zaključen, je sodišče listine shranilo v zbirko listin, vendar jih je lahko lastnik kadar koli pozneje dvignil. V elektronski obliki je bila doslej izključno glavna knjiga, z novim zakonom pa je celovito informatiziran ves poslovni proces in tudi zbirka listin.

Kaj bo informatizacija pomenila za stranke in kaj za sodišče? Predlagatelj zakona je obljubil, da bo vpisovanje hitrejše, cenejše, varnejše.

Novi postopki bodo vsekakor razbremenili sodišča, vendar se pravna varnost zaradi tega ne bo prav nič zmanjšala. Strankam bo portal elektronske zemljiške knjige omogočil brezplačen dostop in računalniški izpis iz informatizirane glavne knjige, ki je javna, zgodovinski izpis, podatke o posameznih pravicah ali pravnih dejstvih, ki omejujejo posamezno nepremičnino (plombah, hipotekah). Za zbirko listin, na primer kupoprodajno pogodbo izbrane nepremičnine, bo morala stranka izkazati upravičen interes, kot doslej.

V parlamentu je bil ogenj v strehi zlasti zaradi določb, kdo lahko vlaga predlog. Po prvotnih zamislih bi to lahko počeli le notarji in odvetniki, po številnih pritiskih lobijev in strokovne javnosti pa je bila sprejeta novela, ki je to pristojnost razširila še na fizične osebe. Kdo bo torej zdaj lahko vlagal predloge?

To bodo lahko delali notarji, odvetniki, nepremičninske družbe, če so posredovale pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe, državno pravobranilstvo, občinska pravobranilstva in vsaka fizična ali pravna oseba, če bo izpolnjevala pogoje. To pomeni, da bo imela digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal in bo vključena v informatizacijski sistem za varno elektronsko vročanje.

Če pa sploh nima računalnika in teh pogojev ne izpolnjuje...

Zakon dopušča izjemo. Posameznik bo lahko osebno prišel na sodišče in na zapisnik vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in predložil listine, ki so podlaga za vpis. A to velja samo za lastninsko pravico, ne pa za zaznambe, plombe, spremembo podatkov itd. Vlogo bo sprejela uradna oseba sodišča in jo skupaj z listinami pretvorila v elektronsko obliko. Predstavljam si, da bo to videti kot običajni narok na sodišču.

V zakonodajnem postopku je bilo veliko očitkov zaradi rešitve, da bo moral na sodišče osebno, in to na tisto sodišče, kjer leži nepremičnina. Se vam to ne zdi problematično? Mar ni eden od dosežkov zakona prav odprava krajevne pristojnosti?

Vsi predlogi se bodo zbirali na elektronskem portalu, od tod pa jih bo sistem razdeljeval po zemljiškoknjižnih sodiščih glede na obremenjenost zemljiškoknjižnih sodniških pomočnikov in glede na nakopičene zaostanke. S tem je krajevna pristojnost ukinjena, ker bodo zadeve dodeljene ne oziraje se na lokacijo nepremičnine. Edina izjema, ki ohranja krajevno pristojnost, je osebno vlaganje predloga na sodišču. To se mi ne zdi posebno problematično, saj je tudi doslej veljala izključna krajevna pristojnost, pa tudi prevažanje iz kraja v kraj je dandanes preprosto. Pomisleki sodnega sveta so bili predvsem v fazi, ko je bilo predvideno zgolj elektronsko vlaganje predlogov in samo prek notarjev. Glede na izkušnje, ki jih imamo z izvršbami, menimo, da bo osebno oddanih zgolj neznaten del vlog. Saj je takih, ki oddajo sami, že zdaj praktično samo med 5 in 6 odstotki, preostale predloge vložijo notarji, odvetniki itn.

Predlagatelju zakona so poslanci očitali, da podcenjuje državljane, ko jim omejuje postulacijsko sposobnost. Kako zapleteno je pravzaprav vlaganje zemljiškoknjižnega predloga?

Nekateri predlogi so zelo enostavni. Če gre za parcelo, enega lastnika, prenos z enega na drugega, je zadeva preprosta: izpolni obrazec in doda potrebne priloge. Veliko bolj zapletena je denimo etažna lastnina, oziroma zadeve, kjer je veliko lastnikov in deležev. Pa ne zaradi sestave predloga, ampak zaradi stanja nepremičnine. Bistveno je, da je listina primerna za vpis in predlog pravilen.

Kako bo s hrambo originalnih listin?

Originalne listine bo stranka, ki bo vpis urejala sama, dobila vrnjene po pravnomočno zaključenem postopku. Dotlej jih bo hranilo sodišče. Enako bo pri notarju. Oseba bo šla k notarju, ta bo sestavil predlog, skeniral listine in jih hranil do konca postopka.

Listin v fizični obliki ne bo hranil nihče?

Ne. Hranile se bodo samo v elektronski obliki. Po zakonu ima v elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, enako zakonsko moč kot izvorna listina.

Po podatkih ministrstva za pravosodje traja posamičen vpis v zemljiško knjigo v povprečju več kot mesec dni, cilj novele pa je skrajšati ga na štiri dni. Je to realno?

Mislim, da je, vendar ne takoj na začetku. Kot ob vsaki uvedbi novosti, bo tudi tu verjetno nekaj začetnih težav, kar kažejo izkušnje Covla (centralnega oddelka za verodostojno listino, op.p.). Tam je cilj 48 ur, dosegamo pa ga okoli 70-odstotno. Poudarjam pa, da bo omenjeni rok možno doseči le pri nepremičninah, ki niso obremenjene s plombami. Ne bo pa več zamud zaradi nepopolnih vlog, ker takih sistem preprosto ne bo sprejel.

Kje so trenutno največji zaostanki? Kaj je najpogostejši razlog, da postopek zastane?

Zaostanki so ostali v glavnem v Ljubljani in Mariboru. A niti ne zato, ker jih ne bi mogli rešiti, ampak zato, ker so nekatere nepremičnine obremenjene s predplombami; teh je ponekod celo po sto, reševati pa jih je treba po vrsti. Prej kot v nekaj letih zadnji predlog pri taki nepremičnini ne bo mogel biti rešen. Po načelu vrstnega reda je treba najprej odločiti o enem predlogu, sklep nato vročiti strankam, počakati na pravnomočnost, šele nato pride na vrsto za reševanje naslednji predlog. Če pa je predlog vložen na novo in nepremičnina ni obremenjena, je rešen v tednu ali dveh – tudi v Ljubljani in Mariboru, na drugih sodiščih pa še prej.

Koliko zadev čaka in koliko jih sodišča rešijo vsako leto?

V Ljubljani imamo trenutno okoli 10.000 nerešenih zadev, skupaj z etažno lastnino, vendar je težava v glavnem v njihovi prepletenosti. Številka nerešenih zadev ni visoka, saj smo jih samo v prejšnjem mesecu dobili v delo 4800. Naše okrajno sodišče je lani rešilo 43.600 zadev, za Slovenijo pa velja, da jih je okoli 240.000 na leto.

Se ozaveščenost Slovencev o nujnosti vknjižbe povečuje?

Se. Po začetku projekta vrednotenja nepremičnin je pripad zadev zelo narasel. Veliko strank, ki so prišle na zemljiško knjigo, prej sploh ni vedelo, da niso vpisane, ali niso vedele, da s kupoprodajno pogodbo še nisi lastnik. Drugi razlog za večji pripad so zemljiškoknjižni predlogi za vknjižbo lastninske in drugih pravic na nepremičninah, kjer so v zemljiški knjigi vpisani GPG ali SCT ali druga gradbena podjetja, tretji pa strah pred novim zakonom o zemljiški knjigi.

Prijavi sovražni govor