Tiskane izdaje
Morda ste tudi sami prepričani, da bolj požrešnih pijavk od slovenskih davkov ni na svetu. Pa je tudi res tako hudo? Morali se boste sprijazniti, da preprostega odgovora na vprašanje ni, kaže raziskava ekonomske fakultete.
Po mednarodni primerjavi davkov, ki jo je skupaj s kolegi opravil naš sogovornik izredni profesor na katedri za finance in denar pri ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mitja Čok, se Slovenec pri dohodnini hitro uvrsti v najvišji davčni razred.
Je mogoče tudi po bolj oprijemljivih kazalnikih, kakršne zbirate raziskovalci v ekonomski znanosti, reči, da je Slovenec bolj obdavčen od drugih Evropejcev?
Slovenci so visoko davčno obremenjeni, ne pa najbolj od vseh, je pa to vedno odvisno tudi od osebnih okoliščin. Če upoštevamo skupno obremenitev povprečne bruto plače, je Slovenija med državami v OECD po metodologiji te ustanove uvrščena na osmo mesto. Gre za skupno davčno obremenitev, ugotovljeno pri povprečni plači. Pri 1,67 odstotka povprečne plače se s svojo davčno obremenitvijo uvrščamo na deveto mesto.
Kako pa bi se uvrstili, če bi na ravni posameznika v Sloveniji upoštevali vse dajatve, ki jih mora plačati državi: dohodnino, davek na obresti, davek na dodano vrednost...
Takšne raziskave za Slovenijo še nismo delali.
Omenili ste skupno obremenitev plače, pri kateri imajo velik vpliv prispevki za socialno varnost. Vzemiva za primer le dohodnino: je Slovenci plačajo več kot drugi Evropejci?
Če ostaneva le pri dohodnini, lahko povem, da slovenska zgornja predpisana stopnja obdavčitve 41 odstotkov ni ne med najvišjimi ne med najnižjimi v 27 državah članicah Evropske unije. Res pa zelo hitro pridemo do obdavčitve s to stopnjo, letos že pri 15.269 evrih dohodninske osnove. Po tem sta nam najbliže Malta z 19.500 evri in Poljska z 21.435 evri. V Avstriji je letos ta meja pri 60.000 evrih, v Italiji pri 75.000 evrih. Madžari pri vseh osnovah uporabljajo proporcionalno stopnjo 20,3 odstotka. Torej, v Sloveniji smo drugi med državami Evropske unije po merilu, kako hitro dosežemo najvišjo stopnjo obdavčitve po dohodninski lestvici, saj se nam to zgodi že pri 0,9-kratniku bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca, če prag za najvišjo stopnjo primerjamo z bruto domačim proizvodom na prebivalca.
Po davčni reformi iz leta 2006 v Sloveniji uporabljamo trirazredno dohodninsko lestvico s stopnjami obdavčitve 16, 27 in 41 na vrhu. Vse več zavezancev negoduje prav zaradi hitre uvrstitve med »najbogatejše«. Je tako zgoščena lestvica pravična? Ne nazadnje je pravičnost pomembna sestavina davčnih sistemov.
Pravičnost je pomembna sestavina davčnih sistemov, a so seveda merila zanjo različna po državah, vedno pa je odvisna tudi od politične volje. Sedanja slovenska dohodninska lestvica je nastala pod velikim vplivom ideje tako imenovane enotne davčne stopnje, ki je determinirala slovensko davčno reformo iz leta 2006. Takrat se tedanja vlada vendarle ni odločila za dohodnino z eno samo stopnjo, ki jo v praksi pozna kar nekaj držav, tudi v Evropski uniji, ampak se je odločila za sedanjo lestvico s tremi stopnjami, kar, mednarodno gledano, ni nekaj neobičajnega. V zadnjih desetletjih je celo zaznaven trend zmanjševanja števila davčnih razredov. S tega vidika Slovenija ni nič posebnega.
In kako hudo davki v mednarodni primerjavi pritiskajo na slovenskega upokojenca?
V mnogih državah so upokojenci zelo malo obdavčeni in Slovenija spada med takšne države. Tako pri nas zaradi posebne upokojenske olajšave 75 odstotkov pokojnin z dohodnino sploh ni obdavčenih, ostale pa so manj kot drugi aktivni dohodki. Lani je bila sprejeta tudi zakonska novela, ki že velja, da so pokojnine iz drugega stebra oziroma mesečne rente iz dodatnega pokojninskega zavarovanja obdavčene le do 50 odstotkov izplačanega zneska.
Ne vem, ali pri vseh sodobnih evropskih vladah še velja pravilo, da davčne sisteme spreminjajo sredi mandata, tako da volivci posege, ki jim niso všeč, pozabijo pred novimi volitvami.
Intuitivno je čas za davčne spremembe v prvi polovici mandata, tako da se prvo leto pripravijo rešitve, da gredo te skozi parlamentarne postopke odločanja, tako da začnejo veljati drugo, najpozneje tretje leto mandata. Pozneje, proti koncu mandata, je vedno težje uveljavljati spremembe pri davkih, sploh na slabše, ker se že bližajo volitve.
V Sloveniji se je začela predvolilna kampanja za parlamentarne volitve. Zanesljivo bodo stranke kandidatke razkrivale tudi različne zamisli o davkih. Od česa bo nazadnje odvisno, ali bodo davki v Sloveniji prihodnja leta res nižji ali višji?
Težko verjamem v nižanje davkov, prej v višanje obdavčitve, vprašanji sta samo, pri katerih dajatvah in koliko. Vse pa bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo z gospodarsko rastjo, kakšna bodo prihodnja leta gibanja v mednarodnim okolju in kako bo to vplivalo na naš proračunski primanjkljaj. Davki bodo odvisni tudi od drugih zadev, kot je na primer pokojninska reforma. Tudi če pustimo ob strani vsa druga fiskalna vprašanja, se nam ob veljavni pokojninski ureditvi izdatki za Zpiz vsako leto povečajo za 150 milijonov evrov, pri tem pa se nam povišujejo tudi obresti za javni dolg, saj imamo po padcu pokojninske reforme slabši mednarodni raiting. Ne vidim veliko možnosti za nižje davke.
Predlogi, da bi za nekaj odstotnih točk zvišali davek na dodano vrednost, javnosti ne vznemirijo kaj dosti, celo gospodarska zbornica se zavzema za takšen popravek. Je res tako preprosto za nekaj odstotnih točk zvišati ta davek na potrošnjo?
Po mojem mnenju je davek na dodano vrednost še ena redkih velikih davčnih rezerv, ki jih imamo v Sloveniji, če na tem mestu ne omenjamo utajenih davkov. Po izračunih, ki jih nisem delal sam, lahko dvig DDV za eno odstotno točko proračunu prinese približno 170 milijonov evrov, moramo upoštevati tudi posledice dviga davčne stopnje. Pred takšno odločitvijo se je med drugim treba ozreti po soseščini, kakšne stopnje imajo v sosednjih državah. Paziti je treba, da ne sprožimo odliva kupne moči čez mejo. Dvig davčne stopnje ima gotovo učinek na inflacijo, višja inflacija potegne za sabo celotno usklajevanje vseh mogočih javnih transferjev, plač v javnem sektorju... Tretji učinek, ki ga je treba upoštevati, je vpliv višje stopnje na dnu dohodkovne distribucije. Višja davčna stopnja morda res pomeni le za en odstotek dražji izdelek, a pri nizkih dohodkih je tudi to pomembno. Popravki imajo lahko torej kompleksne učinke, je pa ta davek vsekakor ena pomembnih rezerv, ki jih še ima država.
So si z DDV pomagale tudi druge evropske države, ki so se po letu 2008 ukvarjale z upadom davčnih prihodkov in hitro rastjo proračunskega primanjkljaja?
Tudi mednarodni pregled pokaže, da so mnoge evropske države uporabile povišanje davka na dodano vrednost. Več držav je zvišalo obe stopnji, splošno in znižano, ki jo običajno uporabljajo za hrano in nekatere osnovne izdelke ter storitve. V Sloveniji uporabljamo splošno stopnjo 20 in znižano 8,5 odstotka, Italija, ki se je odločila zvišati obdavčitev, uporablja zdaj dve znižani stopnji štiri in deset ter splošno stopnjo 21, ki je še pred kratkim znašala 20 odstotkov. Avstrija svojih dveh stopenj deset in 20 odstotkov ni spreminjala. Madžarska ima dve znižani stopnji pet in 18 ter splošno na ravni 25 odstotkov, ki jo je že zvišala in jo še namerava. Mnoge države so med krizo povišale tudi trošarine in ukrepale na obeh straneh: z varčevanjem in davki, seveda tudi prek primanjkljaja. Proračunski primanjkljaji so ponekod eksplodirali.
So trošarine pri nas že visoke, če se primerjamo z Evropo?
Pri nas so trošarine visoke tudi v mednarodni primerjavi in so pomemben vir proračuna. Po mednarodni primerjavi o obdavčitvi se je Slovenija leta 2009 z 4,1-odstotnim deležem trošarin v BDP uvrstila na tretje mesto med državami EU 27. Njen delež je bil večji od navadnega povprečja EU 27, ki je znašalo 3,2 odstotka. Večji delež od Slovenije sta imeli Bolgarija s 5,4 odstotka in Estonija s petimi odstotki.
