Tiskane izdaje
Slovenci živimo v čedalje slabših bivalnih nepremičninah. Tretjini gospodinjstev pušča streha nad glavo ali ima njihov dom vlažne stene, temelje ali tla oziroma trhle okenske okvirje ali tla, ugotavlja statistični urad (Surs) v okviru analize kakovosti življenja.
Sestavni del materialnega položaja prebivalcev so stanovanjske razmere, ki pa se glede na podatke slabšajo. Leta 2010 je v stanovanjskih hišah živelo 71 odstotkov oseb, v večstanovanjskih stavbah z več kot deset stanovanji 20 odstotkov in manjših večstanovanjskih objektih osem odstotkov ljudi. Malo več kot tri četrtine jih je bivalo v lastniških stanovanjih, večina od preostalih so bili uporabniki (na primer pri starših), drugi pa najemniki.
Predlani je bil v primerjavi z letom 2005 bistveno večji delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanjih v slabem stanju. Z 19 odstotkov se je povečal na kar tretjino vseh gospodinjstev, ki se spoprijemajo s tem, da pušča streha njihovega stanovanja, bi nujno potrebovali menjavo stavbnega pohištva ali bi morali poskrbeti za odpravo plesni. Pogosteje so te težave po ugotovitvah statistike leta 2010 imela gospodinjstva, ki so bila v najemniških stanovanjih, in to kar 42 odstotkov vseh, s tem vprašanjem pa se ukvarja le devet odstotkov manj gospodinjstev v lastnih stanovanjih.
V petletnem obdobju se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki menijo, da živijo v pretemnem stanovanju (leta 2010 približno desetina, prej sedem odstotkov), manj jih ocenjuje, da imajo primerno ogrevanje. S hrupom je imelo težave 18 odstotkov gospodinjstev, odstotek več z onesnaženostjo, desetina pa s pojavi kriminala. Na statističnem uradu so ugotovili tudi (podatki so za leto 2009), da ima četrtina gospodinjstev težak ali zelo težak dostop do javnega transporta, približno enak delež jih ima težak dostop do poštnih ali bančnih storitev.
»Prvi med kazalniki stanovanjskih razmer je stopnja stanovanjske prikrajšanosti,« navajajo v statističnem uradu. Kaže odstotek ljudi, ki bivajo v stanovanju v slabem stanju in/ali v pretemnem stanovanju in/ali nimajo kadi, prhe in/ali stranišča na izplakovanje za lastno uporabo. Po oceni statistikov je za zadnja dva elementa prikrajšanih po odstotek oseb. Leta 2010 je bilo za enega od štirih elementov prikrajšanih skoraj tretjina oseb, šest odstotkov pa za dva, za tri ali vse štiri pa skoraj odstotek Slovencev.
V publikaciji, ki je dosegljiva na spletni strani statističnega urada, avtorji ugotavljajo še, da je kljub zniževanju stopnje prenaseljenosti od leta 2005 predlani v takšnih razmerah še vedno živelo skoraj 35 odstotkov Slovencev.
Ljudi, ki živijo v slabem stanovanju (na primer potrebnem obnove strehe) in hkrati še v premajhnem glede na število članov gospodinjstva, je bilo po Sursovih ocenah leta 2010 skupaj 15,4 odstotka, pri čemer je bila v skupini, ki je pod pragom tveganja revščine, delež več kot 25-odstoten, pri preostalih pa skoraj 14-odstoten. V primerjavi z letom 2005 so se deleži povečali za približno tri odstotne točke.
Stroški za plačevanje stanovanjskih stroškov so bili v obdobju 2005–2010 po Sursovih podatkih srednje veliko breme za malo več kot polovico gospodinjstev, veliko breme so bili za tretjino gospodinjstev, za 12 odstotkov to ni bila nikakršna težava.
V povprečju so gospodinjstva za stanovanjske stroške v opazovanem obdobju porabila več kot 14 odstotkov razpoložljivih dohodkov. Leta 2005 je 4,7 odstotka oseb živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanjske stroške porabili več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka, pred dvema letoma je bil delež nekaj desetink odstotka manjši.
V skupini, ki je pod pragom tveganja revščine, se je v letih od 2005 do 2010 delež tako obremenjenih oseb s stanovanjskimi stroški povečal z malo manj kot 15 odstotkov na več kot 20, pri čemer je na vrhu, leta 2007, dosegel že več kot 22-odstotni delež.
Na drugi strani je v skupini, ki je nad pragom revščine, delež ljudi, ki so za stanovanjske stroške leta 2005 porabili več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstev, blizu štirih odstotkov in je do predlani padel na malo nad dva odstotka.
