Zalog urana še za več kot sto let

Grožnja ali obet varne energijske prihodnosti? Pridobivanje urana se povečuje.

pon, 06.08.2012, 12:00

Znane zaloge urana v naravi in njegovo pridobivanje se povečujejo. Na podlagi najnovejšega poročila Agencije za jedrsko energijo (Nuclear Energy Agency) in Mednarodne agencije za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency) lahko rečemo, da ga še ne bo kmalu zmanjkalo.

Iz brošure Uran 2011 – Zaloge v nahajališčih, pridobivanje in povpraševanje (Uranium 2011: Resources, Production and Demand), neuradno imenovane Rdeča knjiga, je razvidno, da so se znane svetovne zaloge po letu 2008 povečale za 12,5 odstotka, vendar so se hkrati povečali tudi stroški pridobivanja. Številki, ki veljata za 1. januar 2011, pomenita, da je te pomembne energijske surovine dovolj še za več kot sto let.

Politika v jedrski energetiki

Svetovni izkop uranove rude se je med letoma 2008 in 2010 zaradi velikega skoka v Kazahstanu, ki je danes po tem merilu že prvi na svetu (s prvega mesta je zrinil dolgoletno »prvakinjo« Avstralijo), povečal za več kot četrtino. To se je zgodilo zaradi, v tem dveletnem obdobju, 22-odstotnega povečanja naložb v uranove rudnike, ki so leta 2010 presegle dve milijardi dolarjev.

Povpraševanje po uranu se bo predvidoma povečevalo tudi v prihodnje. Čeprav je katastrofa v Fukušimi v nekaterih državah vplivala na projekte in politiko v jedrski energetiki, ta ostaja ključni del svetovnega nabora energijskih virov. Več vlad napoveduje gradnjo novih elektrarn, največji porast na tem področju pa lahko pričakujemo na Kitajskem, v Indiji, Južni Koreji in Rusiji. Kako bo s tem v drugih državah, bo pokazal čas.

Do leta 2035 naj bi se tako ustvarjena električna moč na vsem svetu s 375 (konec leta 2010) povečala na najmanj 540 in največ 746 gigavatov (GWe), torej za 44 do 99 odstotkov. Skladno s tem naj bi se svetovno povpraševanje po uranu za reaktorje s 63.875 (konec leta 2010) leta 2035 povečalo na 98.000 do 136.000 ton. Danes znane rudne zaloge bodo do 2035. in še dlje za dosego tega cilja več kot zadoščale.

Izdelava jedrskega goriva

Toda kljub tako bogatim nahajališčem bo treba za izvedbo zadane naloge paziti na časovno dobro usklajeno investiranje v objekte za pridobivanje. Tako je zaradi dolgega proizvodnega cikla, v večini držav proizvajalk povprečno najmanj deset let, potrebnega za razvoj in postavitev proizvodnih zmogljivosti za predelavo rude v obogateni uran. Ta je ključna za izdelavo jedrskega goriva, žal pa tudi jedrskega orožja. IAEA med drugim tudi zato skrbno spremlja dogajanje na tem področju; po njeni oceni je danes na svetu skupaj okoli 2000 ton zelo obogatenega urana, večinoma predvidenega za orožje in ladijski pogon, precej manj pa za raziskovalne reaktorje.

Naprave za bogatenje imajo Argentina, Brazilija, Francija, Indija, Iran, Kitajska, Nemčija, Nizozemska, Pakistan, Rusija, Severna Koreja, Velika Britanija in ZDA. Pri teh napravah gre večinoma, natančneje 54-odstotno, za centrifuge. Belgija, Iran, Italija in Španija se zanimajo za investiranje v francosko tovarno Eurodif, od koder Iran pričakuje deset odstotkov vsega tam pridobljenega polizdelka, obogatenega urana. Naprave za bogatitev sta imeli tudi Libija in Južna Afrika, vendar libijske niso nikoli delovale.

Predpisi za večjo varnost

Pri jedrskem gorivu oziroma njegovi izdelavi in prodaji gre za edino komercialno pomembno uporabo urana. Z uranom, drugače kot na primer z bakrom in nikljem, ne trgujejo na blagovnih borzah, kakršna je, denimo, London Metal Exchange, temveč to večinoma opravita kar prodajalec in kupec neposredno. Oblika in vsebina kupoprodajnih pogodb pri tej kovini zelo variirata. Dejanska cena se lahko določi na podlagi trenutne tržne cene ali več primerjalnih cen z upoštevanimi ekonomskimi korekcijami ali pa tako, da se poslovna partnerja sporazumeta o pravilih za zviševanje trenutne tržne cene v času od sklenitve pogodbe do plačila oziroma dobave.

Pridobivanje urana se širi še tja, kjer doslej za to niso imeli potrebnega znanja in sredstev, zato bo treba tudi v teh državah uvesti tehnične predpise, kakršni že nekaj časa veljajo v tradicionalnih proizvajalkah; potrebni so zaradi zmanjševanja vplivov na okolje in na zdravje okoličanov. Okoljevarstvene aktivnosti so, čeprav ne temeljijo predvsem na Rdeči knjigi, v to izdajo Uranium 2011: Resources, Production and Demand so vključena tudi poročila posameznih držav.

Podatki o zalogah uranove rude in povpraševanju seveda temeljijo na današnji tehnologiji, uvedba boljših reaktorjev in učinkovitejše predelave goriva pa lahko trajanje zalog podaljšata še na več tisoč let.

Prijavi sovražni govor