Zanesljiv dobiček prinašata samo še nafta in farmacija

Nestabilne finančne razmere in naravne nesreče so prizadele dobiček mnogih mednarodnih korporacij.

Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
pon, 20.02.2012, 15:00

Danes, v času krize, so bolj kot kdaj prej posebno uspešni tisti, ki so se še v dobrih časih usmerili v razvoj in inovativnost svojih izdelkov. Nasprotno pa imajo podjetja, ki so pri razvoju preveč zaspala, zdaj izgube in hude težave.

Z njimi se na primer spopada nekoč velika in uspešna finska Nokia, ki se je morala soočiti s tem, da si s svojimi navadnimi mobilnimi telefoni dolgoročno ne more več obetati uspešne prihodnosti. Toda izgube so jo streznile in veliki si znajo tudi pomagati. Potem ko so jo s prvega mesta na svetu izrinili Applovi iPhoni in vrsta drugih pametnih telefonov, je Nokia s strateškim partnerstvom z Microsoftom predstavila nove pametne mobilne telefone in jih od novembra lani v Evropi in ZDA prodala več kot milijon. Toda kljub odlični potezi bo Nokia do leta 2013 zmanjšala svoje stroške za več kot milijardo evrov.

Pa tudi v švedskem Ericssonu niso zelo zadovoljni z lanskim dobičkom, čeprav se je ta povečal za devet odstotkov, ker je z veliko izgubo posloval njihov proizvajalec mobilnih telefonov Sony Ericsson. Zato njegov 50-odstotni delež prodajajo Sonyju. Dobiček Samsunga, južnokorejskega proizvajalca elektronike, se je lani zmanjšal za 15 odstotkov, po predstavitvi Apllovih iPhonov je padel Samsungov tržni delež pri prodaji pametnih telefonov. V tolažbo jim je, da je Apple prodal 93 milijonov iPhonov, Samsung pa 97 milijonov pametnih telefonov.

V poslovnem letu, ki se bo končalo marca, pričakuje izgubo tudi japonski Panasonic, proizvajalec gospodinjskih aparatov in elektronike. Njihova izguba naj bi bila najvišja med japonskimi nefinančnimi družbami. Po eni strani je k temu menda precej prispeval prevzem družbe Sanyo, po drugi strani pa oktobrske poplave na Tajskem, ki so otežile dobavo Panasonicu. Slabe rezultate pripisujejo še močnemu jenu in dolžniški krizi v evroobmočju, zaradi česar se je zmanjšala tudi prodaja v Evropi.

Elektronika in gospodinjstva izpostavljeni

Podobno slabo se godi Sharpu. Japonski proizvajalec elektronike je po predlanskem dobičku v tem poslovnem letu posloval z izgubo, čeprav so sprva napovedali dobiček. Tudi pri njih vidijo vzrok za slabše poslovanje v jenu ter v nižjih cenah elektronike, zlasti LCD-televizorjev in solarnih baterij. Po uničujočem potresu in cunamiju so morali zapreti tovarno LCD-televizorjev. Bolje pa je posloval japonski tehnološki velikan Canon, ki malo manj kot enoodstotno povečanje čistega dobička leta 2011 pripisuje predvsem krčenju stroškov.

Višjo rast dobička so si želeli v nemški skupini Bosch, ki sta jih prizadeli tako naravna katastrofa na Japonskem kot težave z evrom. Za skoraj polovico pa se je lani zmanjšal čisti dobiček švedskega proizvajalca gospodinjskih aparatov Elektrolux, ki tudi v letošnjem prvem polletju ne pričakuje oživitve povpraševanja v Evropi in Severni Ameriki, ki sta njihova najpomembejša trga. Zato so že odpuščali in nameravajo še.

Precej toplo-hladno je bilo lansko dogajanje v avtomobilski industriji. Chrysler, ki je v 58-odstotni lasti italijanskega Fiata, je lani prvič po letu 1997 spet posloval z dobičkom. Prodajo vozil so lani povečali za dobro petino. Pa tudi Fiat je posloval z dobičkom, čeprav so slabše prodajali kmetijske in gradbene stroje. Uspeh leta 2012 pa bo odvisen od ekonomskih razmer v Evropi.

Rekordna dobiček in prodajo je imel lani južnokorejski Hyundai Motor, ki je močno povečal izvoz v ZDA in na Kitajsko. V nasprotju s tem pa so japonski proizvajalci avtomobilov zaradi domače naravne katastrofe in poplav na Tajskem proizvedli in prodali manj avtomobilov. Proizvodnja avtomobilov se je zmanjšala za 13 odstotkov, izvoz pa za 17. Zaradi poplav na Tajskem je na primer Honda prenehala proizvodnjo v tamkajšnjih tovarnah, ki so bile zelo poškodovane. Veliko bolje lani ni posloval MAN, nemški proizvajalec tovornih vozil, ki je prihodke povečal za dobro desetino, čisti dobiček pa zmanjšal za 66 odstotkov. Njegovo vodstvo se pripravlja na počasnejšo gospodarsko rast v letu 2012.

Farmacija in nafta 
poslujeta z dobičkom

Farmacevtska industrija je lani v večini poslovala z dobičkom, vendar sta ga Pfizer in AstraZeneca povečala za dobro petino, Sandoz in Roche za manj kot desetino, Novartis in Eli Lilli pa sta lani dosegla manj dobička kot predlani. Zaradi izteka patenta za zdravilo diolan bo Novartis v ZDA odpustil dva tisoč ljudi, približno toliko delovnih mest je že zaprl v Švici in ZDA. Še naprej pa imajo sekiro v medu naftno-energetska podjetja. Britansko-nizozemski Shell je tako lani povečal dobiček za dobro polovico, kot kaže, ga bo za več kot 40 odstotkov povečal ruski Gazprom pa tudi francoski energetski koncern Total je lani dosegel najboljši rezultat po letu 2008, k čemur je seveda prispevala rast cen nafte.

Podobnih odličnih možnosti pa nimajo banke, večina jih je lani dosegla precej manjše dobičke kot predlani. Britanska banka Barclays manjši dobiček pripisuje nestabilnim finančnim razmeram. Belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC, ki je malo manj kot tretjinska lastnica slovenske NLB, je zmanjšala svojo izpostavljenost do južnoevropskih obveznic. Bank of America, ki je druga največja ameriška banka, se je po predlanski izgubi vrnila k dobičku, vendar ima še vedno težave zaradi propada nepremičninskega trga. Z več kot 80 odstotkov večjim dobičkom je leto 2011 končala Deutsche Bank, toda napoved dobička za minulo leto so omilili in napovedali odpust 500 zaposlenih. Zaposlenost so bo zmanjšala še marsikje, saj na primer PepsiCo zapira 8700 delovnih mest, britansko-švicarska farmacevtska družba Astra Zeneca jih zapira 7300, zaradi stečaja španskega letalskega prevoznika Spanaira je brez dela ostalo 2000 ljudi, brez letalskega prevoza pa več kot deset tisoč potnikov.

Povezane novice

Na rast dobička podjetij negativno vpliva tudi politika
22. avgust ob 18:00
Na poslovanje podjetij so vplivali tudi potres in cunami na Japonskem ter nemiri v arabskem svetu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se