Zemljiška knjiga: »Govorjenje o težavah 
je nereprezentativno«

Ministrstvo in vrhovno sodišče: Razlog za nezadovoljstvo uporabnikov je njihova neveščnost.

Objavljeno
12. september 2011 08.32
Posodobljeno
12. september 2011 09.00
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Ministrstvo za pravosodje in vrhovno sodišče razloge za nezadovoljstvo uporabnikov elektronizirane zemljiške knjige iščejo predvsem v njihovi neveščosti in na splošno neurejenem stanju v zemljiški knjigi, ker lastniki nepremičnin v preteklosti niso poskrbeli za vpis.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec in tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Gregor Strojin sta nam v pogovoru prejšnji četrtek zagotovila, da je strošek, ki ga mora plačati posameznik za uradni izpisek iz zemljiške knjige (ZK) 3,28 evra za listino, in to ne glede na to, kako obsežna je. Stranke lahko od junija zaprosijo tudi za sestavljene izpiske, iz katerih so razvidne vse nepremičnine, ki se v zemljiški knjigi glasijo na njihovo ime. Tudi v tem primeru posameznik plača 3,28 evra.

V petek nas je poklicala bralka, ki se je isti dan na podlagi naših prispevkov na enem izmed okrajnih sodišč zanimala, kako vložiti zahtevek za povračilo preveč plačane takse. Za štiri izpiske na skupaj 15 straneh so ji namreč računali 40 evrov. V odgovor so ji povedali, da je tarifa 3,28 evra za stran, da je takšen veljavni cenik ter da drugačnih navodil niso dobili.

Glede na to, da so drugemu bralcu na drugem okrajnem sodišču na vprašanje o strošku za 67 uradnih izpiskov, ki bi skupaj obsegali nekaj manj kot 12.500 strani, odgovorili, da bi bil strošek zelo velik (iz tega sklepamo, da so prav tako imeli v mislih plačilo za stran, in ne za izpisek), se zastavlja vprašanje komunikacijskega šuma med (nekaterimi?) okrajnimi sodišči in njim nadrejenim. So »na terenu« ažurno seznanjeni s spremembami zakonodaje in popravki sistema, ali pa bi po službeni dolžnosti morali to spremljati sami?

Uporabniki še niso vešči sistema

Sogovornika sta v četrtek sicer priznala, da se pojavljajo težave v povezavi z ZK, vendar so to po njuni oceni subjektivne težave posameznikov, in ne napake sistema. »Z uvedbo sistema se je množica ljudi, torej predlagateljev predlogov, tistih, ki vodijo postopke, in ne nazadnje tudi uporabnikov, morala soočiti z novo tehnično rešitvijo. Nekateri poklicni uporabniki, ki so prej dobro poznali sistem, so ugotovili, da se morajo zdaj naučiti nekaj novega.

Jasno je, da včasih prihaja do nerazumevanja, včasih tudi do neznanja ali pa odpora, ker je to novost, zaradi katere je treba prilagoditi dosedanje prakse,« sta pojasnjevala. Prepričana sta, da bodo vsi uporabniki čez tri leta, ko se bodo navadili na sistem, z njim izjemno zadovoljni. Tisti, ki ga že zdaj uspešno uporabljajo, o tem ne govorijo, za razliko od onih, ki se še ne znajdejo dobro, zato govorjenje o težavah ni reprezentativno, sta še trdila sogovornika.

Čeprav po njuni oceni vse odgovore o uporabi sistema uporabniki lahko najdejo v obsežnih navodilih, sta priznala, da so nekatere zaplete pričakovali, vendar zaradi različnega predznanja posameznikov, ki sistem uporabljajo. »Neizogibno je, da uporabniki pri prehodu z enega na drugi sistem včasih namesto ene opcije izberejo drugo.«

Banke v resnici niso bile nujno zaščitene

V razgovoru smo še izvedeli, da tudi zagate, ki jih povzroča na novo uvedeni red, niso rezultat tega sistema, ampak so odsev splošnega stanja v ZK. To ni ažurno, saj s spremembo lastništva ipd. ljudje v preteklosti pogosto niso poskrbeli za vpis pravice v ZK. V nekaterih primerih so bili podatki tudi napačni ali nepopolni, kar se zdaj odraža v tem, da so se na primer na vseh nepremičninah, ki so bile v preteklosti vpisane v enem vložku, pojavile hipoteke, čeprav bi morala biti samo na eni nepremičnini. Kot sta zagotovila sogovornika, takšne zadeve – »napake, ki izhajajo iz dveh različnih sistemov vpisovanja v ZK« – zdaj odpravljajo in tako sistemsko čistijo podatke. Novi sistem ne omogoča več dvomljivih situacij, sta poudarjala sogovornika eno izmed prednosti v celoti elektronizirane ZK, in ob tem omenila pravno varnost.

To je bil tudi argument na vprašanje, zakaj sistem ne omogoča več vpisa novih plomb v primerih, ko stare – vložene pred začetkom veljavnosti novele zakona 1. maja letos – še niso rešene. Banka, ki je v preteklosti odobrila posojilo in v ZK vpisala plombo – denimo peto v vrsti – za vpis hipoteke, si v resnici ni zagotovila večje pravne varnosti, saj ni bilo jamstva, da se bodo starejše plombe rešile, kot je pričakovala. Prejšnji sistem je ustvaril tveganje za banko, ki zdaj odpade, sta dejala sogovornika. Argument velikega števila objektov, kjer še vedno ni vzpostavljena etažna lastnina in kjer se postopki vlečejo že več let, sogovornikov ni prepričal v to, da so kupci oziroma prodajalci takšnih stanovanj zdaj v težavah, ker prvi zanje ne morejo dobiti posojila, drugi pa ga ne prodati: »Problem neurejenega stanja v ZK ni odgovornost sodišča, niti zakonodajalca. Če etažna lastnina ni rešena, izvajalec od lastnikov ni uspel pridobiti ustrezne dokumentacije.«

Izboljšave in nadgradnje

A ponovno spomnimo na konkretne »težave« uporabnikov, za katere se ne zdi, da bi izhajale iz tega, da, če poenostavimo, v sistemu ne znajo izbrati prave storitve ali ga nočejo uporabljati, ker so vajeni na starega, ampak, da jim aplikacija nekaterih možnosti sploh (še) ne ponuja oziroma so ji razvijalci določene funkcionalnosti dodali v dosedanjih nadgraditvah.

»Z 'izboljšavami sistema' odgovorni v resnici priznavajo, da so aktivirali sistem, ki ni bil sposoben delovanja, zdaj pa na vrat na nos 'rešujejo' zaplete, ki so jih povzročili sami. Prav vse, kar zdaj 'nadgrajujejo'«, bi morali poznati, predvideti in urediti, preden so sistem sploh dali v uporabo,« je dejal eden od uporabnikov. Pojasnil je še, da na tovrstna tehnična vprašanja – z vsebinskimi nima težav – ponavadi dobi odgovor, da »tega aplikacija zaenkrat še ne podpira. Jeseni naj bi bila nameščena nadgradnja, ki naj bi vključevala tudi ta postopek« ali »Napaka žal še vedno ni odpravljena«.

Predstavnika vrhovnega sodišča sta v četrtek sicer zagotovila, da vprašanj o tovrstnih tehničnih težavah ni veliko, a naši viri to zanikajo. Dejala sta še, da uporabnikom na vrhovnem sodišču ne morejo svetovati pri konkretnih primerih in težavah – gredo naj na pristojno okrajno sodišče, kjer jim bodo pomagali oziroma, če bo težava tehnična, to sporočili odgovornim za vzdrževanje aplikacije.