Tiskane izdaje
New York – Američani se pripravljajo na pivovarsko vojno, v kateri bo država poskušala preprečiti združevanje prvega in tretjega največjega prodajalca piva na tamkajšnjem trgu. Ministrstvo za pravosodje trdi, da bi preveliko obvladovanje trga zmanjšalo tekmovalnost in povzročilo zvišanje cen za potrošnike.
Ameriški pivovarski trg od začetka osemdesetih, ko je pivo ponujalo le 44 pivovarjev, sicer doživlja razcvet malih in mikro pivovarn, tako da se jih je z varjenjem v začetku leta ukvarjalo 2336. Toda to je vrvenje na dnu, vrh že desetletja sledi mednarodnemu trendu združevanja in velikih nakupov. Zadnjega, načrt ameriško-brazilsko-belgijskega velikana Anheuser-Busch InBev, da za 20,1 milijarde dolarjev prevzame največjega mehiškega pivovarja Grupo Modelo, bo ameriška vlada poskušala preprečiti.
Po besedah Williama Baera, ki na pravosodnem ministrstvu vodi oddelek za boj proti monopolom, bi AB InBev s prevzemom dobil prevladujočo vlogo na trgu, kar bi mu omogočilo (še večji) nadzor nad cenami. »Tudi če bi združevanje povzročilo le minimalno podražitev, bi to lahko pomenilo, da bi potrošniki morali plačati milijarde dolarjev več,« državno odločitev za tožbo upravičuje Baera. AB InBev, ki proda največ piva Budweiser, ima v ZDA 39-odstotni tržni delež, Grupo Modelo pa je svojih sedem odstotkov osvojilo predvsem na račun blagovne znamke Corona.
AB InBev je doslej že imel polovični delež v mehiškem pivovarju, vendar je med njima kljub temu potekal konkurenčni boj. Junija lani je objavil namero o prevzemu, kar bi ameriški trg tako rekoč preoblikovalo v duopol, saj bi skupaj z drugim pivovarskim velikanom MillerCoorsom nadzirala 72 odstotkov trga. Prejšnja vlada je dopuščala takšna pivovarska združevanja, to pa je po študiji Ameriškega protimonopolnega inštituta povzročilo rast cen piva, ki je bila višja od rasti inflacije.
Konec osemdesetih let je med ameriškimi pivovarskimi velikani nekaj mesecev potekala cenovna vojna, šef takrat samo Anheuser-Buscha August Busch III. pa se je na nižje cene konkurence odzval z besedami: »Nočemo sprožiti prelivanja krvi, toda odgovorili bodo na vse, česarkoli se bo lotila konkurenca.« Od takrat velja nenapisan dogovor, ki cene piva ohranja precej nad predvidevanji klasične ekonomije o ravnotežju ponudbe in povpraševanja.
Podjetje Grupo Modelo je po besedah Adama Davidsona, avtorja oddaje Planet denar na javnem radiu NPR, kvarilo to pivovarsko idilo, saj cen ni višalo z drugimi velikimi pivovarji in tako bilo oster konkurenčni boj z AB InBev. Bela hiša je zato konec januarja vložila tožbo proti nakupu in bo poskušala sodišče prepričati, tudi z dokumenti velikana, da je Modelo s svojo strategijo nizkih cen corone ogrožal priljubljenost budweiserja in tako »jedel naše kosilo«.
V AB InBev trdijo, da gre le za nadaljevanje strategije združevanja, konsolidacija pa del priprav za boj novih velikanov na globalnem trgu. Z zasičenih starih trgov se ozirajo po Kitajski, Indiji, Latinski Ameriki, vzhodni Evropi in bogatejših državah Afrike, kjer prodaja piva skokovito narašča. Zato naj bi bili resnični nasprotniki AB InBeva Carlsberg, SABMiller in Asahi.
Tudi analitiki menijo, da bo združitev na koncu kljub vsemu opravljena, saj je AB InBev domnevno pripravljen za Modelo globoko seči v mošnjiček. Zato pričakujejo dogovor med pravosodnim ministrstvom in pivovarjem, po katerem bo zadnji privolil v »razumne« zahteve vlade, ki bi uravnotežile trg. Po besedah Davidsona so pravosodnemu ministrstvu že poslali prilagojen načrt združevanja, ki naj ne bi (tako močno) ogrožal domačega trga, odločitev države pa bo znana v prihodnjih dneh.
Kritiki vladnega ukrepanja poleg tega trdijo, da je trg dovolj raznovrsten, čeprav imajo vse male pivovarne skupaj le šestodstotni tržni delež in ne premorejo oglaševalske moči velikih. Steve Hindy, prvi mož majhne pivovarne Brooklyn Brewery, pri tem trdi, da imajo mali hude težave tudi pri dostopu do lokalov in prodajaln, saj sta velika dva mnogo distributerjev prisilila, da prodajajo le njihove blagovne znamke.
