Berlin – valilnica novih podjetij

Nastaja evropska Silicijeva dolina.

Objavljeno
10. junij 2013 18.18
GERMANY-TRANSPORT-AIRPORT-FILES
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Konkurenca je bila huda, na koncu pa je na nedavni konferenci »hy!« v nemški prestolnici zmagala aplikacija »Locca«, ki zna poiskati ključe in druge predmete, ki jih radi pozabimo. Kot svetovna prestolnica nastajajočih in mladih podjetij pa se je izkazal tudi Berlin.

Več kot 150 ljudi z zanimivimi idejami in ustanoviteljev novih perspektivnih podjetij iz štirinajstih držav je v začetku meseca prispelo v Berlin, da bi med seboj in s predstavniki politike in gospodarstva izmenjali ideje o poslovnih modelih v digitalnem svetu.

Robotska krtača za čiščenje sončnih celic

Razveselili so se tudi novih izumov. 28-letni inženir nemško-tunizijskega rodu Ridha Azaiz je tako izdelal robotsko krtačo za čiščenje sončnih celic, potem ko so ugotovili, da v puščavah, kjer je sonca največ, pesek in prah v enem mesecu proizvodnjo sončne energije zmanjšata za tretjino.

Azaizov robot, ki se lahko vzpenja tudi po najbolj nagnjenih celicah ter preskoči z ene na drugo, postaja vse bolj zanimiv, 33-letna Japonka Miho Tanaka je izdelala aplikacijo, ki pametnim telefonom omogoči virtualno tridimenzionalno pisanje.

Tudi »AirMarkr« še ni zrel za uporabo, ko pa bo, bo po prepričanju avtorice pomagal arhitektom ter ustvarjalcem pohištva, avtomobilov ali mode.

Iz Latvije pa prihaja Uldis Leiterts, ki s svojim »Infogramom« tudi najbolj trdim glavam omogoča, da iz kopice številk in drugih podatkov hitro ustvarijo primerne grafe. Vsak mesec se število uporabnikov poveča za štirideset odstotkov, je časopisu Welt povedal izumitelj.

Investitorji z interneta

S sodobno komunikacijsko tehnologijo za takšne ustvarjalce pravzaprav ni meja, celo za financiranje projektov lahko poskrbi »crowfunding«, iskanje potencialnih investitorjev na internetu.

Kljub temu pa so sejmi, kakršnega so v Berlinu s pomočjo medijskega koncerna Axel Springer organizirali Aydogan Ali Schlosswald, Hans Raffauf in Rupert Hoffschmidt, priljubljeni.

Nemška prestolnica še ni Palo Alto, od katerega ga loči več kot devet tisoč kilometrov, se pa mu po prepričanju poznavalcev hitro približuje.

Vsaj Matt Cohler iz podjetja »Benchmark« v istem časopisu piše, da ima prav Berlin najboljše možnosti, da postane prihodnja Silicon Valley: ima dovolj zagnancev s svežimi idejami ter okolje, ki privlači tudi tiste, ki imajo organizacijske sposobnosti in kapital.

Pomaga tudi, da se v Nemčijo zdaj priseljuje rekordno število mladih iz vse Evrope, njena prestolnica potrebuje le še katalizatorje, kakršna je v bližini San Francisca univerza Stanford ter podjetji Shockley Semiconductor Laboratory in Fairchild Semiconductor. V Berlinu bi lahko po njegovem prepričanju to vlogo opravila »SoundCloud« in »ResearchGate«, prvi kot spletni portal za glasbo in drugi kot mednarodna povezava znanstvenikov. V zadnje podjetje je nedavno s svojim denarjem vstopil tudi Bill Gates.

»Krize novinarstva ni«

V nemški prestolnici že delujejo nova podjetja kot spletni portal Gidsy, na katerem ljudje z vsega sveta izmenjujejo izkušnje. EyeEm je portal za izmenjavo fotografij in njihovo umetniško predelavo, txtr za elektronske knjige v petindvajsetih državah in tako naprej.

V nasprotju z drugimi uveljavljenimi valilnicami novih podjetij Berlin še vedno ponuja poceni namestitve, dobro infrastrukturo in prijetno »ozračje«, zato ne čudi, če je po njihovem številu že dosegel London, število novih podjetij pa se hitro množi.

Medtem pa mladi ustvarjalci ustvarjajo naprej: na konferenci »hy!« so tako predstavili tudi aplikacijo za stike in povezovanje med starši in vzgojitelji, robota, ki s pomočjo pametnega telefona daljinsko usmerjan doma zabava hišne ljubljenčke, aplikacijo »Clue« za ženske, ki hočejo zanositi in z njo prepoznavajo pripravljenost svojega telesa.

Investitor Niko Waesche iz podjetja GMPVC pa je na konferenci naznanil tudi pomoč novim medijskim načrtom. »Ne vidim nobene krize novinarstva, pač pa neštete nove priložnosti,« je na konferenci »hy!« povedal Mathias Döpfner iz koncerna Axel Springer.

Digitalizacija medijskega prostora po njegovem prepričanju ne prinaša nobenih poražencev, le zmagovalce, a da bi izkoristili vse možnosti, bo treba digitalno novinarstvo še razviti.