Tiskane izdaje
Davčno razbremenitev lahko posameznik poskuša doseči najprej tako, da del sredstev iz lastnih depozitov prenese v bančne vloge, ki jih namesto njega sklenejo zaupanja vredne osebe, denimo družinski člani, pravi Samo Lubej, neodvisni finančni svetovalec iz Finančnega centra. Nekatere banke takšne vezave po njegovih besedah obravnavajo kot eno vezavo, kar pomeni sorazmerno višje obresti. Zaradi varnosti pa vseh sredstev po njegovem mnenju ni smotrno prepustiti zgolj eni banki ali hranilnici. Če te možnosti varčevalec nima, se obdavčitvi lahko izogne s preusmeritvijo dela naložbenih sredstev v druge naložbe. Pri tem ima na voljo tudi več vrst finančnih produktov, ki so po tveganosti in pričakovani donosnosti primerljivi z depoziti.
Po mnenju Karmen Darvaš Šege iz Finančne hiše se depozitom kot obliki naložbe najbolj približajo denarni vzajemni skladi – čeprav zanje ne velja jamstvo vlog. Ti namreč veljajo za naložbo z zelo nizko stopnjo tveganja. Posledično je majhna tudi njihova pričakovana donosnost. Povprečni letni donosi teh skladov se po besedah Darvaš Šege zdaj gibljejo okoli dveh odstotkov, močno za donosnostjo depozitov, pri katerih bi z enoletno vezavo lahko dosegli tudi štiriodstotni donos. Imajo pa denarni skladi pred depoziti tudi zelo pomembno prednost. To je bistveno večja likvidnost, saj do vloženih sredstev lahko dostopamo kadar koli. Po Lubejevem mnenju so ti skladi lahko alternativa predvsem kratkoročnejšim depozitom.
Obvezniški skladi so lahko donosni, a tudi tvegani
Večjo potencialno donosnost pri sprejemanju večjih tveganj lahko vlagatelj pričakuje pri naložbah v obvezniške vzajemne sklade, ki po mnenju Darvaš Šege predstavljajo naslednjo potencialno rešitev za varčevalca. V letu dni nekateri tovrstni skladi pri nas po njenem opažanju dosegajo tudi od šest- do desetodsotno donosnost. Lubej opozarja, da posebno v zadnjih nekaj letih vrednosti teh skladov pogosto močno nihajo. Zato so po njegovem mnenju lahko primerna alternativa depozitom le tisti obvezniški skladi, ki vlagajo v obveznice, ki so že blizu zapadlosti. Nanje namreč dogajanje na obvezniških trgih nima večjega vpliva.
Kot osrednjo možnost nadgradnje bančnih vezav Lubej vidi neposredne naložbe v čim bolj likvidne obveznice. Po donosnosti se posamezne obveznice precej razlikujejo, lahko pa presegajo tudi donosnost depozitov. Donosnost slovenskih državnih obveznic, denimo, po njegovih besedah na letni ravni zdaj znaša okoli pet odstotkov, podjetniških pa tudi do šest odstotkov. Darvaš Šega meni, da so obveznice hkrati lahko nizko tvegane, likvidne in donosne. Vlagatelji se morajo ne glede na to pri naložbah vanje zavedati, da jamstvo izplačila glavnice in obresti velja le, če jih obdržimo do njihove zapadlosti, ob predčasni prodaji pa moramo sprejeti njihovo tržno ceno.
Previdno pri naložbah v zajamčene certifikate in zlato
Enako kot pri predčasni prodaji obveznic lahko brez dela vložka vlagatelj ostane tudi pri naložbi v zajamčene naložbene certifikate. Če v njih ostane do zapadlosti, prejme najmanj celotna vplačana sredstva, v ugodnih razmerah pa mu dodaten donos lahko prinese še na te produkte vezan izveden finančni instrument, pojasnjuje Darvaš Šega. Pravi, da so ti certifikati namenjeni dolgoročnemu vlaganju in predvsem konservativnim vlagateljem. Lubej priporoča, naj v posamezen tovrsten certifikat posameznik ne vloži več kot pet odstotkov portfelja, skupaj pa ne več kot 15 odstotkov naložbenih sredstev. Pred sklenitvijo je po njegovih besedah priporočljivo preveriti jamstva, obdobje vezave, način izplačila in likvidnost teh produktov.
Po mnenju Matjaža Štamulaka, premoženjskega svetovalca iz družbe Cresus, bi morali biti vlagatelji zelo previdni pred sklenitvijo tistih zajamčenih produktov, ki glavnico in donos jamčijo na daljše obdobje, v vmesnem času pa je dostop do sredstev omejen. Opozarja, da pri teh naložbah denar v obdobju vezave pogosto izgubi večjo vrednost, kot je zajamčen donos.
Alternativa depozitnim naložbam v manjšem delu portfelja je po mnenju Štamulaka lahko tudi zlato. Lubej na drugi strani meni, da zaradi pretirane nihajnosti takšne vloge zdaj ne more imeti. Na nihanje vrednosti te plemenite kovine in na dejstvo, da je v zgodovini zlato že imelo izjemno velike padce, opozarja tudi Darvaš Šega. Da se iz varnega zatočišča vse bolj premika na področje špekulativnih naložb, meni tudi Klemen Kokalj iz družbe Individa, kljub temu pa ga zaradi davčnih ugodnosti uvršča med smiselne alternativne naložbe.
Je umik iz depozitov
