Tiskane izdaje
Mejni trgi so trgi v razvoju, ki niso člani skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in imajo velik gospodarski potencial, a so pogosto slabo likvidni in povezani z visokimi naložbenimi tveganji. Upravljavci jih razumejo zelo široko, saj mednje med drugim prištevajo nekatere revne afriške, azijske in južnoameriške države kot tudi nekatere članice Evropske unije in bogate države ob Perzijskem zalivu.
Med drugim se v to skupino uvrščajo tudi balkanski trgi, s katerimi imajo številni slovenski vlagatelji slabe izkušnje. Hudi padci delniških tečajev teh trgov po evforični rasti so marsikoga v celoti odvrnili od prevzemanja naložbenih tveganj. Kako jih upravljavci, ki uvajajo sklade s podobno naložbeno politiko, nameravajo prepričati o nasprotnem? Igor Erker iz družbe Numerica Partners poudarja, da se je večina mejnih trgov v nasprotju z balkanskimi od konca krize na delniških trgih dobro izkazala. Pravi tudi, da balkanski trgi predstavljajo zelo majhen del skupnega nabora mejnih trgov, njihov sklad pa vanje vlaga globalno.
Prednost je lahko pričakovana gospodarska rast
Med prednostmi vlaganja v mejne trge Erker omenja pričakovano gospodarsko rast, ki se bo po njegovem mnenju dolgoročno prenesla tudi v sorazmerno visoke donose, med tveganji pa visoko volatilnost. Kratkoročno so nekateri tovrstni trgi po njegovem mnenju zanimivi tudi zaradi zelo nizkih cen delnic v primerjavi z delnicami na razvitih trgih. Ameriški delniški tečaji so po njegovem trenutno previsoko, zato na njih pričakuje korekcijo. Meni, da bi ta sicer negativno vplivala tudi na mejne trge, a bi se vpliv po državah razlikoval.
Na velik gospodarski potencial mejnih trgov opozarja upravljavec sklada Infond Frontier Uroš Vek iz družbe KBM Infond. Ta potencial po njegovih besedah med drugim temelji na velikem tehnološkem zaostanku za razvitimi trgi, na rasti srednjega sloja in potrošnje, na nizki zadolženosti vključenih držav in na visokem naravnem prirastku njihovega prebivalstva. Meni, da bodo donosi na mejnih trgih dolgoročno višji od donosov na razvitih trgih, na ravni regij pa največ pričakuje od afriških in držav Jugovzhodne Azije.
Kot enega ključnih dejavnikov pri vlaganju v mejne trge Vek izpostavlja nevarnost političnih nestabilnosti. Na stopnjo likvidnosti teh trgov pa bi lahko kratkoročno po njegovih besedah zelo negativno vplivala tudi odločitev ameriške centralne banke, da bo zmanjšala odkup državnih obveznic. Ta napoved je po njegovih besedah že močno prizadela nekatere države v razvoju, kot so Indija, Turčija in Indonezija.
Donosnost posameznih
Poleg že omenjene nizke likvidnosti in političnih tveganj med glavnimi slabostmi mejnih trgov izpostavlja valutna tveganja in dvomljivo kakovost informacij o izdajateljih delnic. Vlagateljem tudi svetuje, naj se srednjeročno izogibajo slabo likvidnim trgom, ki so pred kratkim dosegli visoke stopnje rasti. Po drugi strani kot osrednjo prednost mejnih trgov poudarja njihovo nizko koreliranost s trendi na bolj razvitih kapitalskih trgih.
Neodvisni finančni svetovalec iz Finančnega centra Samo Lubej meni, da racionalni vlagatelj na te trge nikoli ne bo vložil več kot deset odstotkov sredstev, namenjenih dolgoročnim delniškim naložbam. Abramovič tudi vlagateljem, ki so pripravljeni na naložbena tveganja, odsvetuje, da na mejnih trgih opravijo več kot deset odstotkov svojih delniških naložb oziroma več kot pet odstotkov vseh finančnih naložb. Več kot toliko sredstev bi vanje po njegovem mnenju vlagali le posamezniki, ki jih razumejo kot nadomestek za loterijo ali športne stave.
Po drugi strani Erker meni, da vlagatelji, ki so pripravljeni prevzemati tveganja, vanje lahko smiselno naložijo tudi več kot petino naložbenega portfelja.
