Ceh pravi: nismo vsi upravniki lumpi!

Združenje za poslovanje z nepremičninami zahteva od pristojnih vsaj delno regulacijo trga upravniških storitev in resen institucionalni nadzor.

Objavljeno
14. februar 2014 19.08
Posodobljeno
14. februar 2014 20.00
suhadolnik MNENJA / SP
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Upravniki nepremičnin, organizirani v cehovskem združenju pri Zbornici za poslovanje z nepremičninami v okviru GZS, so zaskrbljeni nad podobo, ki jim jo prisojajo mediji in javnost. Zato so na tokratni seji upravnega odbora združenja pozvali zakonodajalca, naj jim z regulacijo in nadzorom pomaga pri zavračanju očitkov in izčiščevanju trga.

V Sloveniji se z upravljanjem nepremičnin ukvarja okoli 500 podjetij. Ta zaposlujejo približno 1500 ljudi, njihovo delo pa se dotika skoraj polovice državljanov. Gre za dejavnost, ki je v javnem interesu – redno in učinkovito vzdrževanje in funkcioniranje večstanovanjskih in poslovnih stavb –, zato je po mnenju upravnikov nedopustno, da jo država prepušča stihiji.

Vstop na ta trg je namreč prost, z upravljanjem stavb se v Sloveniji lahko ukvarja praktično vsakdo. Kot je poudaril predsednik Združenja za poslovanje z nepremičninami (ZPN) Franc Props, še vedno veliko ljudi misli, da so upravniki zgolj razdeljevalci mesečnih položnic. Kar je daleč od resnice. Poglavitna naloga stroke je pravočasno in pravilno načrtovanje in skrb, da se hiša vzdržuje, kot se mora. Vse, kar se na hiši naredi narobe, ali se neupravičeno opusti, se bo poznalo na dolgi rok. »Če za streho ne skrbiš, bo čez 20 propadla. Ljudjem, ki razmišljajo, kaj bodo storili danes ali največ čez dve leti, je zelo težko dopovedati, naj gledajo na nepremičnino bolj dolgoročno.«

Za vse to pa je potrebno znanje, izkušnje, reference. Združenje je že pred časom predlagalo resornemu ministrstvu (za infrastrukturo in prostor), naj regulira poklic upravnika, a je naletelo na gluha ušesa. Češ, da bi to v nasprotju s smernicami EU zožilo konkurenco na trgu.

Konkurenca je zdaj velika, a brez ustrezne regulacije je trg odlično gojišče za špekulacije in za netenje nezadovoljstva med uporabniki storitev. Logično je, in to priznavajo tudi upravniki, da so med njimi tudi taki, ki ne poslujejo korektno. A zaradi netransparentnosti in neustreznega predstavljanja dejavnosti v medijih pade slaba luč na vse. Ni težko ustvariti sovražnega vzdušja med stanovalci, če so naloge in pristojnosti na področju upravljanja nejasne, poleg tega pa lastnikom država nenehno nalaga nova bremena, od delilnikov do davka, energetskih izkazni... Jezo pade na tistega, ki izstavi položnico, so menili člani upravnega odbora združenja.

Kot smo slišali na seji, so v enem od časnikov zapisali celo, da poslovanje upravnikov omogoča priprejanje njihovih bilanc. Ne navajajo konkretne firme, in čeprav gre za pavšalno trditev, ki kriminalizira celotno dejavnost, nočejo objaviti pojasnila združenja. »Zavračamo trditve, ki mečejo vse v en koš, zato bomo od pristojnih znova zahtevali vsaj delno regulacijo dejavnosti in institucionalni nadzor. Želimo se izogniti temu, da se z upravljanjem lahko ukvarja kdor koli, ne da bi odgovarjal za svoje početje. Danes na primer d.o.o. z minimalnim ustanovnim kapitalom lahko obrača velike vsote rezervnega sklada, pa ga nihče ne nadzira. Nadzor je prepuščen inšpektorjem na podlagi prijave! Ti pa kontrolirajo predvsem, ali je bil vsako leto sklican zbor lastnikov in, karikirano, ali je bilo soglasje za zamenjavo vrat 49- ali 51-odstotno. Ob tem pa se z denarjem iz sklada nenadzorovano počne veliko hujše reči.«