Tiskane izdaje
Druga največja švicarska banka Credit Suisse je privolila v plačilo 2,6 milijarde dolarjev kazni ZDA.
Ameriški preiskovalci so med enoletno preiskavo odkrili, da je banka pomagala 22.000 bogatim Američanom pred davkarijo skriti od deset do 12 milijard dolarjev. Banka Credit Suiss je privolila v plačilo kazni za storjeno kaznivo dejanje. S tem je postala prva velika banka v 20 letih, ki je priznala kaznivo dejanje.
Priznala je, da je aktivno novačila bogate Američane, da ji zaupajo denar. Zaposleni so bogate stranke iskali na golf turnirjih in podobnih zbirališčih, ki so polna petičnežev. Za pošteno provizijo so jim denar skrili po davčnih zavetiščih in zabrisali sledi. Pred sodiščem v Alexandriji poteka postopek proti osmim nekdanjim uslužbencem banke, od katerih sta dva že priznala krivdo. Denar od kazni si bodo razdelili ameriško pravosodno ministrstvo, centralna banka (FED) in država New York.
Izvršni direktor švicarske banke Credit Suisse Brady Dougan je pred ameriškim senatnim pododborom izjavil, da obžaluje odločitve nekaterih svojih zaposlenih, ki so kršili ameriško davčno zakonodajo, »uprava zanje ni vedela«. Po njegovih besedah so bili to samo posamezni primeri, banka na splošno dosledno upošteva zakonske obveznosti.
Od finančne krize je že veliko ameriških bank privolilo v plačilo odškodnin zaradi zavajanja vlagateljev, regulatorjev in javnosti, krivde ni priznala še nobena − po tem, ko so plačale kazni, so jih regulatorji pustili pri miru. Največjo kazen za prevare je doslej sprejela JP Morgan Chase, in sicer 13 milijard dolarjev, vendar je šlo za civilni, in ne kazenski pregon. Tudi največja švicarska banka UBS, ki je že leta 2009 priznala, da je počela nekaj podobnega kot Credit Suisse, se je izvlekla le s 780 milijoni dolarjev kazni. Predati je morala tudi podatke o ameriških imetnikih računov.
Pravosodni minister Eric Holder je dejal, da je banka Credit Suisse morala priznati krivdo, ker je skrivala dokaze in zavračala sodelovanje s preiskavo. Preiskava v tej banki je del obsežne akcije administracije predsednika Baracka Obame ter kongresa, da stopijo na rep bogatim Američanom, ki skrivajo denar pred davkarijo na skrivnih švicarskih računih.
