Tiskane izdaje
Profesor Jonathan Gosling je inovator v poslovnem izobraževanju. Pravi, da poslovni svet ne razmišlja o omejitvah našega planeta. Zato je sooblikoval program One Planet MBA, ki temelji na tem, da imamo le en planet. »Ko spremenimo to predpostavko, se spremeni še mnogo drugih,« pravi.
Je strokovnjak za odgovorno voditeljstvo. Direktor centra za študij voditeljstva na univerzi v Exeterju ima pomembno vlogo pri tako imenovanem ozelenjevanju poslovnega izobraževanja po svetu, o čemer smo se pogovarjali ob robu vrha iniciative Združenih narodov za odgovorno menedžersko izobraževanje PRME Summit, ki je potekal na IEDC – Poslovni šoli Bled.
Kaj je odgovorno voditeljstvo?
To je voditeljstvo, ki vidi odgovornost do zaposlenih, strank in širšega okolja, katerega del je. Seveda lahko govorimo tudi o odgovornosti deležnikov v razmerju do delničarjev, o odgovornosti na kratek rok namesto na dolgi rok in podobno. Lahko imamo različne debate, a ne moremo oddvojiti voditeljstva od odgovornosti, kajti že po definiciji je voditeljstvo odgovorno za dosežke podjetja. A to ni dovolj, v odgovornem voditeljstvu je k temu treba dodati vrednote. Če se pogovarjate s poslovneži o njihovih izkušnjah, boste videli, da se vse vrti okoli odgovornosti. Odgovorno voditeljstvo ni vezano le na nevladne organizacije, družbena podjetja ... Poslovni voditelji to prav dobro vedo in nihče noče biti neodgovoren.
Pa vendar jih še vedno imamo.
Nekaj sebičnosti je vedno prisotne. Vprašanje pa je, kakšna je stopnja univerzalnosti v svetu odgovornosti. V zelo ozki sem odgovoren le zase, svoje podjetje. To je seveda zelo omejeno gledanje, ni napačno, a zelo omejeno. Medtem ko so na drugi strani ljudje, ki razumejo, da ima njihova odgovornost širši vpliv. Svetovni junaki, kot sta Nelson Mandela ali Gandhi, niso oboževani le zato, ker so dosegli velike cilje svoje kampanje, ampak ker pri tem, o čemer govorijo oziroma za kar se zavzemajo, zadeva ideale veliko ljudi.
Kadar govorimo o odgovornih voditeljih, mislimo tiste, ki so v svojih zavzemanjih zmožni zaobseči širši svet. Zato je v smislu izobraževanja voditeljev ključno razširiti občutek za svet, katerega del smo, in razumevanje soodvisnosti.
S kakšnimi težavami se po vaših izkušnjah spopadajo voditelji v današnjem svetu hitrih sprememb?
Nekaj težav je v tem, kako vodijo podjetja. Nekatera so v boljšem položaju že zaradi produktov ali storitev, ki jih ponujajo. Takšen je primer zavarovalnice Achmea, ki ponuja zavarovanja za revne kmete v Indiji, Burundiju, Kambodži ... Kmetje plačujejo nizke zavarovalne premije, ki zadostujejo za osnovno zdravstveno zavarovanje, in kadar zbolijo, s tem ni ogrožen njihov obstoj. Podobno je z mikrokreditiranjem.
Pri vzpostavljanju takšnega sistema morajo poslovni voditelji seveda sodelovati z državnimi oblastmi, da vzpostavijo potrebno infrastrukturo. Takšno voditeljstvo spreminja poslovni model v organizacijah, kot so zavarovalnice, ki niso prav poznane po inoviranju. Podoben je primer vaše Hidrie, ki skozi model odprtega inoviranja in dolgoročne naložbe v številne nove tehnologije razmišlja o prihodnosti, o novih trgih, o rešitvah za prihodnost, pri katerih sodelujejo z različnimi državami.
Ko vas poslušam, se mi po glavi podi misel, da je prihodnost v sodelovanju, tako kot na primer pri konceptu odprtega inoviranja. Bi morali odgovorni voditelji več razmišljati o tem?
Vsekakor, in to iz več razlogov. Vse bolj smo soodvisni. Na primer: delam pri projektih za izkoreninjenje malarije in pri tem je ključna dobava zdravil na prava mesta ob pravem času. Zanimivo je, da v vseh teh vaseh, kjer je težko dobiti zdravila, brez problema dobiš kokakolo. Zato Coca-Cola sodeluje z Malaria Global Fundom v številnih državah, da bi uporabili in se naučili njihovih metod upravljanja dobavnih verig. Treba je prestopiti meje in pogledati širše.
Drugo vprašanje je izobraževanje. Mi, izobraževalci, profesorji ponavadi ocenjujemo odgovore posameznikov glede na njihove individualne zmožnosti. A princip vprašanj in všečnih odgovorov v resnici ni voditeljstvo. Moramo biti veliko bolj inovativni pri razvoju izobraževanja in ocenjevalnih metodah, ki bodo zares dale težo sposobnostim odgovornih voditeljev.
Ste soustanovitelj Coachingourselves.com, One Planet MBA in International Masters in practicing Management. Lahko več poveste o teh praksah?
To so za različni programi, skozi katere lahko počnemo to, o čemer govorim. International Masters in Practicing Management (IMPM) smo vzpostavili v zgodnjih 90. letih kot alternativo klasičnemu programom MBA, da bi lahko ustvarjali to, o čemer govorim. Izobraževanje, ki ga sooblikujejo izzivi in problemi, s katerimi se srečujejo slušatelji.
Predavanja so pripravljena tako, da jih vedno polovico izvaja profesor, drugo polovico ustvarijo udeleženci. Predavalnice so ravne, da je govornik na isti ravni kot drugi, z okroglimi mizami, in kar se za njimi dogaja, ne morete nadzorovati. To dovoljuje, da je vsebina predavanj bolj pestra, da jo ustvarjajo udeleženci. Učitelji pa se morajo v to vključiti. Pogosto se dogaja, da kot profesor ne poznaš odgovora. Le kako bi ga, jaz sem profesor, ki se ukvarja z voditeljstvom, sprašujete pa me o nekem problemu v oddelku dobave. Toda nekdo drug v predavalnici morda pozna odgovor.
V programu IMPM smo partnerji s poslovnimi šolami po svetu od Velike Britanije, Francije, Kanade do Brazilije in Kitajske. Vsaka od njih gosti en modul in ga vodi na svoj način, kar pripomore tudi k spoznavanju različnih poslovnih kultur po svetu.
Iz ideje nekega menedžerja v IT-podjetju, ki mu je bil program IMPM všeč, a si ga ni mogel privoščiti, je zrasel nov pristop, pri katerem se menedžer izobražuje na podlagi izkušenj v 90-minutnih skupinskih razpravah prek couchingourselves.com. Teme za razprave pripravljajo menedžerji sami, kar omogoča refleksijo, timsko povezovanje, učenje s sodelovanjem in razvoj menedžmenta. Imamo že več kot 100 različnih tem in podjetij po vsem svetu, ki so vključena v to mrežo.
Kaj pa je One Planet MBA?
World Wildlife Fund vsako leto oceni vpliv našega življenja na planet in izdela indeks, ki nam pove, za koliko planetov virov porabimo vsako leto. Povprečno porabimo za 1,5 planeta, do leta 2020 pa bo ta številka že pri dveh planetih.
Pri poslovnem izobraževanju in delovanju ne razmišljajo o omejitvah našega planeta, ko se izobražujajo o financah, investicijah, nabavnih verigah ali upravljanu tveganj. Začel sem razmišljati, kaj bi bilo drugače, če bi imeli program MBA, ki bi temeljil na tem, da imamo samo en planet. Kajti zdaj v vseh programih MBA predvidevamo, da imamo dva planeta. Ko naredimo to spremembo osnovne predpostavke, se spremeni toliko drugih, da smo zaprli vse druge naše programe MBA, saj ne moreš imeti progama One Planet in Six Planet MBA. (Smeh.)
Študenti prihajajo iz 22 držav. Nekateri so izkušeni menedžerji, drugi takšni, ki bodo zelo verjetno nasledili vodenje družinskega podjetja in razmišljajo o drugačnem vodenju. Današnje znanje ni dovolj za razmišljanje o jutri.
