Tiskane izdaje
Peter Jenčič iz družbe Alta pričakuje, da bo zniževanje obrestnih mer zaradi normalizacije razmer v bančnem sektorju imetnike depozitov letos motiviralo k iskanju alternativ. Ob manjšem zaupanju vlagateljev v plemenite kovine in pričakovanem nadaljnjem upadu vrednosti nepremičnin pričakuje povečan interes za vzajemne sklade. Pri Alti zadnje čase že opaženo povečano povpraševanje po delniških skladih pripisujejo predvsem rasti slovenskih delnic.
Vlagatelji, ki se tako kljub nenehnim svarilom analitikov za naložbe še vedno odločajo na podlagi preteklih donosov, so v nevarnosti, da jih ob tem premamijo tudi aktualni, močno pozitivni podatki o donosnosti globalnih delniških trgov za obdobje preteklih petih let. Prav toliko je marca minilo od dna pomembnih globalnih indeksov, po katerem so se nekateri v naslednjih letih povzpeli na izjemno visoke ravni.
Nekateri v lovu za donos, drugi razmišljajo dolgoročno
So se slovenski vlagatelji iz bolečih izkušenj kaj naučili ali lahko pričakujemo, da bo na podlagi povedanega previdnost spet kmalu nadomestil pohlep in da bodo pomemben delež portfelja vlagali v nišne, visoko tvegane naložbe? Neodvisni finančni svetovalec iz Finančnega centra Samo Lubej pravi, da povečani prilivi v sklade z visokim tveganjem v drugi polovici lanskega leta nakazujejo, da se je določen del vlagateljev že podal v lov za visokimi donosi. Po drugi strani pa opaža, da vse več strank v sklade vlaga bolj premišljeno in dolgoročno.
Da so vlagatelji zaradi preteklih izkušenj postali bolj previdni, meni tudi Luka Flere iz KD skladov. Med drugim se to kaže v tem, da se pogosteje odločajo za ustrezno globalno razpršitev naložb. Po drugi strani se številni izmed njih po njegovih besedah še vedno ne zavedajo dovolj pomena razpršitve sredstev tudi v druge, od delniških manj tvegane vrste vzajemnih skladov, kot so obvezniški, mešani in denarni skladi.
Verjetnost, da bi se slovenski vlagatelji ponovno množično odločali za tvegane naložbe, po njegovih besedah omejuje tudi zmanjšanje standarda in razpoložljivega dohodka gospodinjstev od začetka krize.
Lubej opozarja, da je ameriški trg po neverjetni rasti od že omenjenega odboja pred petimi leti danes na izjemno visokih ravneh. Zaradi pričakovanj, da se bodo na trgu ohranjale izjemno nizke obresti, na njem kljub vsemu dopušča možnost nadaljnje zmerne rasti delnic. Več pa pričakuje od evropskih trgov, ki bodo po njegovem mnenju prej ali slej nadomestili zaostanek za ameriškimi. Od Evrope več kot od ZDA pričakuje tudi Flere. Pravi, da so dobički evropskih podjetij zdaj nižji in imajo posledično več možnosti za izboljšave, hkrati pa zdaj ta podjetja delujejo v okolju gospodarske rasti.
Po mnenju Uroša Veka iz KBM Infonda lahko na globalnih razvitih trgih vlagatelji letos pričakujemo enoštevilčno rast.
Trgi v razvoju pogojujejo razmere na razvitih trgih
Ko vlagatelji ocenijo, da so razviti trgi na relativno visokih ravneh, se iz njim namenjenih skladov praviloma začnejo ozirati tudi drugam. Takšna preusmeritev sredstev bi po Lubejevem mnenju letos lahko občutno spodbudila rast trgov v razvoju, a le pod pogojem, da evropski ali ameriški trg ne bosta imela več kot desetodstotnih pozitivnih ali negativnih odstopanj od sedanjih vrednosti. Zaradi gospodarskih in političnih težav, ki jih ima Kitajska, vlagateljem svetuje previdnost pri vlaganju na njen delniški trg.
Flere po drugi strani prav Kitajsko poudarja kot državo, ki bi zaradi napovedanih strukturnih reform letos v pozitivnem smislu izstopala med trgi v razvoju. Pozitiven razvoj pričakuje tudi na delniških trgih izvozno naravnanih srednjeevropskih držav, kot so Poljska, Češka in Madžarska, v splošnem pa so njegova pričakovanja za trge v razvoju nevtralna.
V Alti menijo, da še ni nastopil primeren trenutek za povečevanje izpostavljenosti tem trgom. Med slabostmi posameznih držav v tej skupini izpostavljajo likvidnostne težave, upočasnjeno gospodarsko rast, prepočasno prilagajanje ekonomskih politik in visoko inflacijo, opozarjajo pa tudi na politična tveganja v državah, kot so Turčija, Tajska in Ukrajina. Po njihovem mnenju bodo donosi na teh trgih še naprej nižji kot na razvitih trgih. Med slabostmi teh trgov nižjo gospodarsko rast in strukturne težave izpostavlja tudi Vek, a po drugi strani poudarja, da so glede na nekatera vrednotenja delnice na njih v primerjavi z delnicami na razvitih trgih tudi več kot trideset odstotkov ugodnejše. Vlagatelji z dolgoročnim naložbenim horizontom te regije po njegovem mnenju ne smejo zanemariti.
Na domačem trgu
Tudi Lubej meni, da bo rast domačega trga odvisna predvsem od izvedbe napovedane privatizacije, poudarja pa tudi pomen politične stabilnosti v državi. Če na teh področjih ne bo hujših pretresov bi ta po njegovem mnenju bila lahko do dvajsetodstotna, v nasprotnem primeru pa lahko pričakujemo tudi več kot desetodstoten padec.
Trgi Jugovzhodne Evrope si po Fleretovih besedah še niso opomogli od padcev v času finančne krize, a se od lani tudi na njih kažejo znamenja okrevanja. Pravi, da so delnice na teh trgih zdaj ugodne, tako kot v Sloveniji pa tudi v tej regiji pozitivna pričakovanja vlagateljev spodbujajo napovedi privatizacij.
Na ravni panog Flere več pričakuje od cikličnih, kot so industrija, informacijske tehnologije in finance. Negativen razvoj po drugi strani pričakuje na področju defenzivnih necikličnih panog, kot so telekomunikacije ali prehrana.
Vek svetuje previdnost pri vlaganju v posamezne sektorje, kot so biotehnologija in socialni mediji, kjer se glede na sedanjo raven delnic pričakuje izjemno hitra rast poslovanja.
