Tiskane izdaje
Obe strani upata, da bo to pogajalce spodbudilo k intenziviranju pogajanj o veliko težavnejši vprašanjih – necarinskih ovirah za čezatlantsko trgovino.
Ukinitev carin je pravzaprav pričakovani prvi pomembni korak v teh pogajanjih, saj so že zdaj razmeroma nizke.
Američani, denimo, pri uvozu evropskih avtomobilov zaračunavajo le dvoodstotno carino, medtem ko se pri uvozu ameriških osebnih avtomobilov v EU zaračunava desetodstotna carina, za večja vozila za prevoz potnikov in tovornjake pa še nekoliko višja.
Analitiki napovedujejo, da bi imela EU od sklenitve prostotrgovinskega sporazuma z ZDA 117 milijard evrov koristi na leto, ZDA pa 94 milijard evrov, medtem ko bi imele tretje države posredno od tega 104 milijarde evrov koristi na leto.
Čezatlantski partnerici imata namreč za približno 2,1 milijarde evrov trgovine na dan in imata skupaj kar tretjinski delež v svetovni trgovini.
Vseobsegajoči sporazum TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) bo predvidoma tudi poenotil standarde in pravila igre pri investiranju ter odpravil takšne ovire za trgovino, kot so, denimo, vladne subvencije državnim podjetjem, zaščita lokalnih proizvajalcev in podobno.
Hkrati bo predvidoma prihodnji prostotrgovinski sporazum omogočil tesnejše čezatlantsko sodelovanje na znanstveno-razvojnem področju in hitrejši pretok najnovejših izsledkov.
Ekonomski analitiki sicer poudarjajo, da bi liberalizacija čezatlantske trgovine omogočila odprtje dveh milijonov novih delovnih mest in prispevala pol odstotne točke k rasti BDP Unije.
Toda pogajalce čaka težavno delo, saj se standardi v EU in ZDA zelo razlikujejo.
Zlasti na področju najbolj občutljivih agroživilskih proizvodov so evropski standardi veliko višji od ameriških in zagotavljajo varnejšo hrano. In evropski potrošniki seveda upravičeno pričakujejo, da se ti standardi ne bodo znižali.
