Tiskane izdaje
Zlato je bilo na vrhuncu leta 2011 vredno 1889,70 dolarja za unčo, po letošnjih hudih padcih pa se njegova cena giblje le še okoli 1350 dolarjev za unčo. Preverili smo, kateri so bili vzroki za tolikšen padec in kakšno vlogo bo imelo zlato po mnenju analitikov v bližnji in daljni prihodnosti.
Po mnenju Blaža Zupančiča iz Ilirike DZU je padec pretežno sprožil strah vlagateljev, da bi sčasoma po zgledu Cipra tudi druge države v težavah morale prodati svoje zlate rezerve. Med globljimi razlogi zanj postavlja v ospredje izboljšanje ekonomskih kazalnikov v Evropski uniji, umik večjih vlagateljev, ki v zlato vlagajo prek izvedenih finančnih instrumentov in skladov ETF, ter zaskrbljenost zaradi uvedbe 15-odstotnega davka na uvoz zlata v pomembni uvoznici Indiji.
Na 7. slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin v organizaciji družbe Elementum je analitik Ronald Stoefferle kot enega izmed glavnih dejavnikov za padec izpostavil prepričanje vlagateljev, da bodo centralne banke lahko rešile krizo v zadolženih državah in stabilizirale gospodarstvo. Sam se s to oceno ne strinja, pri tem pa poudarja nadaljevanje političnih tveganj v evroobmočju, zelo šibko gospodarsko rast in dejstvo, da centralne banke nadaljujejo tiskanje denarja.
Vrednosti zlata so bile po njegovih besedah zgodovinsko močno povezane z negativnimi realnimi obrestnimi merami, pri katerih inflacija presega višine nominalnih obrestnih mer. Po njegovih besedah je strm padec vrednosti zlata v osemdesetih letih spodbudilo prav zvišanje obrestnih mer, ki pa si ga centralne banke v sedanjih razmerah, ko tudi prevladujejo negativne realne obrestne mere, ne morejo privoščiti. Takšen ukrep bi namreč lahko zelo škodil gospodarski rasti in hkrati povišal zahtevane donosnosti na državne obveznice.
Stoefferle meni, da bi se brez ukrepov centralnih bank s tiskanjem denarja države že soočale z deflacijo. Prej ali slej po njegovem mnenju tega ravnotežja ne bodo več mogle ohranjati. V takšni situaciji pričakuje precejšen porast inflacije, saj je deflacija iz političnega vidika še manj sprejemljiva. Zaradi tovrstnih tveganj ostaja zlato po njegovi oceni preprost, učinkovit in zanesljiv način zaščite proti sistemskim tveganjem.
Peter Slapšak iz Elementuma je na kongresu opozoril, da je padec vrednosti zlata v višini 28 odstotkov še vedno občutno manjši od 44-odstotnega padca med bikovskim trendom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot dober kazalnik za prihodnost zlata je navedel, da ga prodajajo zahodne države, ki so v krizi, vzhodne države, kot sta Kitajska in Indija, pa na drugi strani po tej kovini še naprej veliko povprašujejo. Tudi nenavadno razmerje med padajočami cenami na eni strani in vse večjim povpraševanjem na drugi po njegovem mnenju na trgu ne more trajati večno.
Na vrednost zlata vplivajo tudi psihološki dejavniki
Na drugi strani Sašo Stanovnik iz Alte padec vrednosti zlata pripisuje prehitri predhodni rasti zaradi pričakovanja katastrofalnega razpleta dogodkov v svetu in posledičnega napihovanja balona. »Ko se neko finančno sredstvo vsepovsod prodaja kot zanesljiva naložba, se zgodba skoraj vedno slabo konča. In to se je še enkrat pokazalo pri zlatu in srebru,« poudarja analitik. Zaradi vse večje prisotnosti skladov ETF in malih vlagateljev na trgu zlata prav evforija in strah po njegovem mnenju pridobivata čedalje večji pomen.
Pri ocenjevanju zlata kot naložbe po njegovih besedah ne bi smeli pozabiti, da to samo po sebi imetniku ne omogoča nobenih denarnih tokov, temveč ima zaradi potrebe po skladiščenju ta z njim celo stroške. Pravi, da je posledično tudi zato težko določiti njegovo notranjo vrednost in prihodnje trende.
Proti rasti zlata po njegovem mnenju delujejo nizka inflacijska pričakovanja, za njo pa še naprej ohlapne monetarne politike držav in zniževanje vrednosti dolarja. Tudi on ocenjuje, da centralne banke še nimajo prave strategije za razdolževanje držav, v vsakem primeru pa bo prava izhodna strategija kompleksna in težavna, njeni rezultati pa nepredvidljivi. Zlato še naprej ocenjuje kot zanimivo dolgoročno naložbo, a predvsem v obliki dodatka za zmanjševanje tveganja naložbenega portfelja.
Kratkoročno se bo vrednost zlata po Stanovnikovem mnenju gibala med 1250 do 1350 dolarji za unčo. Vlagatelji bi po njegovem mnenju morali biti pozorni na mejo 1250 dolarjev, saj bi se pri nižjih vrednostih lahko panično odzvali mali vlagatelji. Stoefferle meni, da bo ob koncu dolgoročnega bikovskega trenda rasti zlato vredno vsaj 2300 dolarjev za unčo. To je sicer prvič napovedal že leta 2006, ko je vrednost te kovine znašala zgolj 500 evrov za unčo.
