Tiskane izdaje
Ljubljana – Lani je Dars odplačal 178 milijonov evrov obveznosti (103,6 milijona evrov glavnice in 74,4 milijona evrov obresti), skupni dolg pa je konec lanskega leta znašal 2,828 milijarde evrov. Letos zapade v plačilo dobrih 192 milijonov evrov, prihodnje leto pa že 365 milijonov evrov obveznosti oziroma odplačevanja posojil.
Z letošnjim plačilom ne bo težav, saj ima Dars že zdaj na bančnih računih malo manj kot 100 milijonov evrov depozitov, kritično pa bo prihodnje leto, ko bo zapadlo v plačilo rekordnih 365 milijonov evrov obveznosti. Leta 2015 bo Dars moral vrniti 245,7 milijona evrov, leto zatem pa 274,4 milijona evrov.
Prav premagovanju tako velikih obremenitev in enakomernejši porazdelitvi letnih finančnih obveznosti je namenjeno njihovo refinanciranje in podaljšanje ročnosti, kar je ena glavnih Darsovih letošnjih aktivnosti. Gre za upravljanje dolga oziroma finančnih obveznosti, ki so nastale z intenzivno gradnjo in zadolževanjem v preteklih letih, saj se letos gradi bolj malo, pa še edino večje gradbišče predora Markovec sameva, ker ga je zaradi stečaja zapustil še en izvajalec del, avstrijski Alpine Bau.
Najbolj kritično bo prihodnje leto
Zaradi naraščajočih finančnih obveznosti družbe se je uprava Darsa dejavno lotila analize dolgoročne finančne vzdržnosti poslovanja in aktivnosti za prestrukturiranje dolga, katerega zadnji obrok bo zapadel leta 2037. Dars je imel konec leta 2012 najetih 26 dolgoročnih posojil, ki so delno ali v celoti vezana na šestmesečno ali trimesečno referenčno obrestno mero euribor. Družba je imela 38,3 odstotka dolga najetega po fiksni obrestni meri, 60,2 odstotka po spremenljivi obrestni meri, 1,5 odstotka pa je bil brezobrestni dolg. Dars bo do konca letošnjega leta in v prihodnjih petih letih, ko bo glede na dinamiko finančna obremenitev najmočnejša, moral odplačati skoraj 1,6 milijarde evrov dolga.
Da bi našel ustrezno rešitev, se Dars že pogaja z bankami za reprogramiranje in refinanciranje finančnih obveznosti, ki bi jih spremenil v dolgoročnejše. Obveznosti bo letos za 192,1 milijona evrov in z njihovim plačilom ne bo težav, saj je Dars lani s cestninami za osebna vozila in tovornjake iztržil malo manj kot 295 milijonov evrov, to je več kot 3,3 milijona evrov manj kot leto pred tem, in ima že zdaj na bančnih računih za malo manj kot 100 milijonov evrov depozitov, namenjenih za poplačilo letos zapadlih obveznosti. Težave bodo nastopile prihodnje leto, ko bo v plačilo zapadlo kar 365 milijonov evrov obveznosti (glavnice in obresti). Premagovanju teh težav je namenjeno reprogramiranje in refinanciranje finančnih obveznosti ter predlog o višjih cestninah.
Po vladnih počitnicah odločitev o cestnini
Ker je najpomembnejši, več kot 90-odstotni vir financiranja Darsa cestnina, ki je hkrati temeljni vir za odplačevanje obveznosti iz zadolženosti, je pomembno, da Dars s cestninskim sistemom ustvari kar največ prihodka. Zato je bil sredi julija v vladi predlog o podražitvi celoletnih vinjet za osebna vozila na 110 evrov, čeprav je bilo mogoče neuradno slišati tudi o ceni 115 evrov, in o precej višjih cestninah za tovorna vozila, za nekatere kategorije menda tudi za 70 odstotkov, vendar je vlada odločitev o povečanju cestnin preložila.
Do končne odločitve naj bi pripravili nove izračune o podražitvi vinjet in cestnine za tovornjake. Z ministrstva za infrastrukturo in prostor so na vprašanje Dela, kdaj se bodo cestnine podražile in kakšen je predlog za dvig cestnin za tovorna vozila, odgovorili, da »zdaj potekajo intenzivna pogajanja z avtoprevozniškim sektorjem glede dviga cene cestnin. Ker pogajanja še niso končana, še ne moremo napovedati, za koliko se bodo povečale cene cestnin. Vlada bo to odločitev sprejela predvidoma po vladnih počitnicah.« V Darsu podražitev vinjet utemeljujejo tudi s tem, da imajo do dvakrat manjše cestninske prihodke, kot jih imajo primerljivi upravljavci cestnega omrežja drugod v Evropi.
Neplačniki cestnine
Naj spomnimo, da so bile vinjete v Sloveniji uvedene 1. julija 2008. Že naslednje leto so se podražile, vendar cena 95 evrov za celoletno vinjeto za osebni avtomobil velja še zdaj. Dars, ki na leto proda približno 5,5 milijona vseh vinjet (letne, polletne, mesečne, tedenske), se zavzema za njihovo višjo ceno, ker denar potrebuje za vračilo posojil, ki jih bo odplačeval do leta 2037.
Ker se nekateri vozniki, domači in tuji, izogibajo plačevanju cestnine, imajo Darsovi cestninski nadzorniki kar precej dela. Tako so letos do 5. avgusta izdali malo več kot 22.000 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet, v istem obdobju lani pa malo manj kot 26.000. Julija so jih v povprečju izdali malo manj kot 1300 na teden, junija pa od 600 do 800 na teden. Dars prodaja vinjete tudi prek pogodbenih partnerjev doma in v tujini. V Sloveniji je takšnih prodajnih mest 1100, v tujini pa 2000.
