Država naj pospeši energijsko prenovo objektov

Montažne lesene hiše, ki jih pri nas izdelujejo Lumar, Jelovica, Riko in še nekatera podjetja, odlikujeta energijska varčnost in udobno bivanje. Nizkoenergijske hiše za ogrevanje potrebujejo od 35 do 60 kilovatnih ur na kvadratni meter ogrevane stanovanjske površine, pasivne hiše pa še precej manj.

Mariborski Lumar je ena redkih svetlih točk opešanega mariborskega gospodarstva. S strateškim povezovanjem z Green Building Group (GBG) so se mu odprla vrata na nemško govoreče trge, kjer letos pričakujejo prve rezultate. »V drugi polovici leta 2013 smo že uspešno začeli prodajo naših hiš v Avstriji in Nemčiji. V Avstriji smo jih prodali 11, v Nemčiji pa smo prodajo začeli konec leta. Prodali smo tudi prvo pasivno hišo, ki jo bomo začeli graditi prihodnje dni. Za naše hiše je veliko zanimanja tudi v Švici, kjer imamo kar nekaj priložnosti za uspešno pozicioniranje in prodajo,« pojasnjuje direktor Lumarja Marko Lukić.

Škofjeloška Jelovica, ki prav tako velja za pomembno proizvajalko energijsko varčnih hiš, oken in vrat, ima proizvodnjo organizirano v dveh tovarnah. Svoje izdelke prodajajo na 23 trgih. Vsak izdelek Jelovice gre skozi tehnološko dovršen in nadzorovan proces oblikovanja, proizvodnje in selekcije izbranih naravnih materialov.

Visoko kakovost svojih hiš dosegajo s strokovnim projektiranjem, v kombinaciji s sodobno tehnologijo, z zahtevnimi standardi ter inovativnimi rešitvami in naravnimi materiali. Jelovica je lani izvozila več kot 70 odstotkov svojih izdelkov, največ v Nemčijo, Avstrijo, Švico, Španijo, Italijo, Izrael, Rusijo in Japonsko ter na razvijajoče se trge, kot so Ukrajina, Bolgarija in države nekdanje Jugoslavije.

Večino hiš prodajo na tujih trgih

S priključitvijo v avstrijsko-nemško skupino GBG je Lumar pridobil dodatne možnosti raziskav in razvoja ter optimizacije nabavnih kanalov in proizvodnje, pravi Lukić in dodaja: »Letos bomo vzpostavili razvojni center GBG, kar pomeni, da bomo celoten razvoj vseh novih produktov in hiš ter tehnologij imeli v Mariboru. Razvojna enota bo Lumarju ob delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo prinesla tudi prednost pri trženju tehnološko najnaprednejših novosti. Za majhno oziroma nišno podjetje je to zelo pomembno, saj bomo tako lahko testirali ekonomsko upravičenost določenih produktov v nišnih segmentih, preden jih bomo dali v širšo uporabo.«

Lumar na leto izdela približno 80 energijsko varčnih hiš, kar glede na gospodarske razmere ocenjujejo kot dobro. Zadovoljni so tudi z zaslužkom. Lani so ustvarili 10,3 milijona evrov prihodka, kar je nekoliko manj kot predlanskim, ocenjeni čisti dobiček pa znaša približno 620.000 evrov. »K temu je pripomogla učinkovitost poslovanja in naša sposobnost hitrega prilagajanja nastalim gospodarskim razmeram, saj nam je z našimi aktivnostmi na tujih trgih uspelo zmanjšati vplive krize na domačem trgu in tako rekoč ohraniti raven iz preteklih let,« pravi Lukič. Letos načrtujejo 11 milijonov evrov prihodkov.

Pri Lumarju poudarjajo pozitivni trend ob koncu leta 2013, saj so decembra dosegli rekordno prodajo, podpisali so za dobra dva milijona evrov pogodb, kar je približno petina lanske celoletne realizacije. Toliko pogodb niso podpisali še nikoli v zgodovini podjetja. »Ob nadaljevanju tega trenda in izboljšanju razmer v Sloveniji, izvajanju sprejetih ukrepov za obuditev lesnopredelovalne industrije, povečanju vloge države pri energetski sanaciji stavb, ureditvi pravil zelenega javnega naročanja in ponovno podeljevanje sredstev Eko sklada bi bilo lahko letošnje leto za Lumar izjemno uspešno in bi se lahko približali oziroma presegli rekordno realizacijo iz leta 2011.

Les primeren za energijsko varčno gradnjo

Jelovica poleg energijsko učinkovitih individualnih hiš gradi tudi večje energijsko varčne stavbe, kot so leseni montažni vrtci, šole, zdravstveni domovi in večnamenske dvorane. Tako je septembra 2012 zgradila pasivni leseni vrtec v Preddvoru, ki proizvede več energije, kot je porabi za svoje delovanje. Vrtec je vzorčni primer energijsko učinkovite stavbe, zgrajene v do okolja prijaznih procesih in iz do okolja prijaznih materialov.

V Kočevju pa je ta mesec dokončala prvi leseni montažni energijsko varčni dom za starejše v državi s površino skoraj 3000 kvadratnih metrov, ki je tudi največji leseni objekt v državi. Njegova gradnja je pomemben mejnik glede trajnostne lesene gradnje objektov pri nas. Sam objekt je bil postavljen v dobrem mesecu dni, kar je nekajkrat hitreje od klasične gradnje. Pri tem je predsednik upravnega odbora Jelovice Gregor Benčina poudaril, da je lahko sodobna lesena gradnja ob številnih energijskih prednostih odlična alternativna klasični gradnji.

Pogosto ne pomagajo niti nagrade niti certifikati

Tudi Lumar ima enako usodo kot slovensko gospodarstvo – velik problem je tudi zanj bonitetna ocena Slovenije, saj jih tujci še naprej vidijo kot ponudnika iz države, ki naj bi »bankrotirala«. »Tudi z vsemi prejetimi certifikati, nagradami, izkušnjami in tradicijo veliko težje prepričamo zelo zahtevne tuje kupce, da smo podjetje, ki bo zagotovo izpolnilo svoje obveznosti in dolžnosti,« opozarja Lukić.

Eden večjih problemov je povezan tudi z načinom kreditiranja in subvencioniranja, kjer banke še zmeraj pomagajo pri pridobitvi kreditov za projekte, ki jih izvajajo podjetja brez certifikatov. »Tega ni v urejenih državah, kot je na primer Nemčija, saj lahko kredite dobijo le investitorji, ki projekte izvajajo s certificiranimi izvajalci. Pri nas pa lahko gradi vsak. Tudi pridobljen znak CE, ki je osnova za proizvodnjo in gradnjo hiš v EU, v Sloveniji ni pogoj za delovanje. Se pravi, da ne spoštujemo lastne zakonodaje in predpisov. To se zaobide tudi pri javnih naročilih. Če bi država pospešila energetsko obnovo in sanacijo stavb in začela intenzivno graditi nove kakovostne trajnostne stavbe, bi po oceni Lukića lahko v Sloveniji zagotovili najmanj 15.000 novih delovnih mest.