E-računovodstvo so podjetniki dobro sprejeli

Tri četrtine gospodarskih malih in mikro družb z manj kot 50 zaposlenimi in letnimi prihodki več kot 25.000 evrov nima svojega računovodje in vodenje poslovnih knjig zaupa računovodskim servisom. Hkrati se od računovodij zahteva čedalje več, predvsem pa so postavljeni pred veliko odgovornost.

V družbi SAOP, ki je pred leti med prvimi v Sloveniji ponudila lasten informacijski sistem ERP, podjetjem in zavodom zato omogočajo, da delajo motivacijsko in bolj učinkovito, hkrati pa jim pomagajo, da bodo to, kar je inovativno, uporabili in od tega imeli koristi. Družbo, v kateri je zaposlenih že več kot 70 visoko izobraženih strokovnjakov, vodi Sonja Šinigoj, naša sogovornica.

Kakšne so prednosti družbe SAOP pred konkurenco?

Vsekakor so to naše 27-letne izkušnje. V tem času smo postali vodilni ponudnik lastne programske opreme tako za gospodarstvo kot za javni sektor, prisotni smo tudi v Srbiji in na Hrvaškem. Smo edini v regiji, ki v celoti razvijamo prilagojene poslovne programe: iCenter za velika in srednja podjetja ter miniMAX za majhna in mikro podjetja ter računovodske servise. Oba sistema prilagajamo zahtevam trga. To pomeni, da jih pravočasno usklajujemo z zahtevami zakonodaje, stalno dopolnjujemo in delamo do uporabnikov čim bolj prijazna. Krepimo podporo in izvajamo izobraževanja, tako za delo z našimi programi kot tudi za različna zakonodajna področja.

Koliko uporabnikov imata omenjena sistema?

V Sloveniji več kot 25.000, približno vsak polovico. Vedno bolj nas poznajo po miniMAXu, to je e-računovodstvu, ki smo ga začeli razvijati pred desetimi leti in je prvi uveljavljen spletni program v državi. Že takrat smo kot pionirji za inovativnost prejeli številne nagrade mednarodnega pomena. Naj za primerjavo povem, da je bilo takrat v Evropi le pet podobnih projektov, ki pa so v številnih pogledih precej zaostajali za našo rešitvijo.

Kako dobro splet zdaj izkoriščajo računovodski servisi?

Prodajni rezultati miniMAXa kažejo, da vse več majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov prevzema vodenje poslovanja v svoje roke, predvsem operativni del, kot je izdajanje računov, potnih nalogov, opravljanje plačilnega prometa, vodenje zalog. Število podjetnikov, ki začenjajo uporabljati miniMAX prek svojega računovodskega servisa, se je v zadnjem letu povečalo za kar 63 odstotkov. Za nas je to velik dosežek, saj so tako podjetniki kot računovodski servisi sprejeli in izkoristili prednosti, ki jim jih takšna oblika omogoča. Večina računovodskih servisov je dobro seznanjena s spletnim poslovanjem, saj z davčno upravo in drugimi državnimi institucijami komunicirajo izključno prek spleta, večina jih uporablja tudi spletno bančništvo. Računovodjem poskušamo prikazati, da se s smotrno delitvijo dela in prenosom operativnih obdelav na podjetnike njihova vloga in pomen bistveno spremenita. Niso zgolj vnašalci podatkov, ampak svetovalci podjetnikom, izvajajo nadzor. Tako se njihova strokovnost še bolj izrazi. Tako so bolj konkurenčni, lahko ponudijo dodatne storitve in pridobivajo nove stranke. Z elektronskim poslovanjem se precej znižajo stroški in lahko napovemo, da bo v prihodnjih petih letih večji del servisov posloval z rešitvami v oblaku.

Velik preboj ste s svojimi storitvami v zadnjem času naredili tudi na hrvaškem in srbskem trgu.

Poznamo predvsem Srbijo, saj imamo tam skupino programerjev, ki z nami dela že trinajst let. Trg je zelo zahteven, ker je zakonodaja še zelo okorna. Na primer, skoraj vsi pravni subjekti in računovodski servisi vse obrazce za poročanje davčni upravi še delajo ročno. Izvajati smo začeli obsežno akcijo »Čekanje u redu nije u redu!«, s katero podjetja ozaveščamo o poslovnih koristih elektronskega poslovanja.

Se torej v prihodnje nameravate na obeh trgih še okrepiti?

Vsekakor. Na vsakem trgu nastopamo drugače. V Srbiji poskušamo uporabnike pridobiti prek gospodarskih zbornic in drugih javnih ustanov. Na Hrvaškem pa je naša velika prednost to, da poznamo zahteve Evropske unije.

Katere so največje težave, ki ste jih imeli pri preboju in uveljavljanju na trgih nekdanje Jugoslavije?

Mogoče je ena večjih težav prav iskanje ustreznih kadrov. Na obeh trgih je veliko brezposelnih, a ko smo pred odločitvijo, koga bomo zaposlili, moramo biti zelo previdni, ker smo imeli kar nekaj negativnih izkušenj. Pohvaliti moram trenutno vse naše zaposlene v Novem Sadu, Kragujevcu in Zagrebu, saj so zelo aktivni, vztrajni in dobri sodelavci. Zaupajo nam ter cenijo naše izkušnje in vložek SAOP za prehod na njihov trg. Upamo lahko le, da bomo tudi pri nadaljnjem zaposlovanju dobili podobne ljudi.

Veljate za dobrega zaposlovalca, kar ne nazadnje dokazuje tudi nagrada zlata nit leta 2011.

Imamo stabilno poslovanje in kljub veliki negotovosti, ki spremlja današnje poslovno okolje, veliko vlagamo v razvoj in izobraževanje. Včasih mi je prav hudo, ker moramo toliko mladim odreči delo. To so zlasti ekonomisti, diplomanti fakultet za družbene vede in menedžment ter drugi kadri, ki jih pri nas omejeno zaposlujemo. Za nas so zanimivi informatiki in računalnikarji. Lani smo na novo zaposlili enajst ljudi, kar je veliko.

Kakšno je vaše poslovanje?

Lani smo dosegli načrtovane rezultate pri prodaji za oba naša dva produkta iCenter in miniMAX ter za približno sedem odstotkov presegli prihodke iz leta 2012. Povečuje se nam tudi delež prihodkov iz izobraževanj. Radi se pohvalimo, da smo samo decembra dobili več kot 80 novih plačnikov za miniMAX.

Vse večji poudarek bo v prihodnje namenjen brezpapirnem poslovanju. Kako se nanj pripravljate?

Za proračunske uporabnike, kjer jih več kot 56 odstotkov uporablja SAOP iCenter, se je tik pred novim letom spremenil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Ta zahteva, da si morajo vsi proračunski uporabniki od 1. januarja 2015 izmenjevati dokumente brezpapirno. Tu jim bomo ponudili naš eRegistrator, ki je v resnici nadgradnja iCentra, ki ga že uporabljajo. Za javne zavode in druge proračunske uporabnike to pomeni, da jim ne bo treba investirati v drage dokumentne sisteme. Je pa ta prehod na brezpapirno poslovanje velik korak.

Smo v Sloveniji dobro pripravljeni na te napovedane spremembe?

Ne, nismo dovolj pripravljeni. Vsekakor je treba najprej uskladiti trenutno veljavno zakonodajo.

Bo časa za uskladitev dovolj?

Mi se bomo vsekakor potrudili, zato tem vprašanjem in razčiščevanju zakonskih nesoglasij namenjamo veliko pozornosti. Intenzivno smo začeli nagovarjati direktorje in vodje zavodov, kakšne velike spremembe ta zakonodaja prinaša in da je skrajni čas, da se na to pripravimo.

Kakšni pa so sicer trendi razvoja na področju poslovnih informacijskih sistemov (ERP)?

Slovenija in Evropa se trenutno spopadata tako s krizo vrednot kot z gospodarsko krizo. Vsi smo zato izpostavljeni pritiskom, kar pa ne pomeni, da moramo biti slabši. Za vse pravne subjekte je pomemben nadzor nad stroški. Za ustrezen sistem ERP je najpomembneje, da vodstvenemu kadru zagotavlja hitra in poenostavljena poslovna poročila in vse informacije, ki jih potrebujejo pri obvladovanju svojih poslovnih procesov. Največje rezerve se kažejo prav v brezpapirnem poslovanju in spletnih tehnologijah v oblaku. V raziskavi med podjetniki se je izkazalo, da manjše podjetje z uporabo dokumentnega sistema lahko prihrani tudi do 4400 evrov na mesec. Organizacije s sto zaposlenimi pa še veliko več. Sicer pa se podjetniki zavedajo omenjenih koristi brezpapirnega poslovanja. Lep primer je eno izmed večjih podjetij, ki je pred uvedbo našega dokumentnega sistema poslalo svojim partnerjem dopis, ali se strinjajo z medsebojnim poslovanjem v elektronski obliki prek e-računov. V mesecu dni so prejeli več kot 80 odstotkov pritrdilnih odgovorov, kar pomeni, da v Sloveniji tabuji o brezpapirnem poslovanju počasi padajo.

Kakšne so dobre prakse na področju mobilnih tehnologij?

V Sloveniji je še največ zanimanja za uporabo mobilnih sistemov pri vodjih, ki si hočejo pregledovati izkaze poslovanja in druga poslovna poročila na svojih pametnih telefonih. Zelo pozitivno nas preseneča tudi dejstvo, da je v zadnjem času vse več povpraševanja po preprostih poslovnih poročilih na telefonih in tablicah tudi pri direktorjih javnih zavodov.