Elektronsko cestninjenje za tovornjake ustavili revizorji

Ljubljana – Postopek javnega naročila za vzpostavitev elektronskega cestninjenja za tovornjake (in avtobuse) je tokrat razveljavila državna revizijska komisija. Osnovni vzrok je, da bi se državna avtocestna družba izvajalcu pustila kreditirati deset let po prevzemu sistema.

Državni revizorji so se javnega naročila z gostobesednim naslovom (Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah s financiranjem v obdobju 10 let) lotili na zahtevo Telekoma Slovenije ter družb Efkon, Strabag, SkyToll in Strabag. Oba zahtevka sta vlagatelja vložila, že preden je 26. aprila letos Dars prejel samo ponudbo Kapscha, ki bi elektronski sistem vzpostavil za 209.992.633,80 evra brez davka na dodano vrednost.

Revizorji menijo, da Dars »ne more bremeniti ponudnikov, ki so, glede na trenutne razmere, verjetno tudi sami v situaciji, ko si ne morejo privoščiti financiranja tako kompleksnega projekta in nato čakati na poplačilo deset let«. Menijo tudi, da so zahtevana zavarovanja – veljavna tudi v ZDA – prestroga.

V Darsu so v prvem odzivu zapisali, da bi blažje zavarovalne zahteve lahko slabo vplivale na njegovo finančno vzdržnost. Pojasnjujejo tudi, da je zamik plačila priporočila vlada, saj je junija lani sklenila, da vzpostavitev elektronskega cestninjenja za tovornjake ne sme dodatno enkratno obremeniti Darsa, ki z državnim poroštvom najeta posojila za gradnjo avtocest odplačuje izključno s pobrano cestnino.

Jože Hebar, direktor ljubljanske družbe Kapsch TrafficCom, je zaradi prekinitve postopka ogorčen. Meni, da je to še ena zamujena priložnost, tako za Slovenijo kot za naročnika in slovenske izvajalce v projektu, ki bo imela negativne finančne učinke za Dars in za državo. Ker bi po evropski direktivi elektronsko cestninjenje za tovornjake morali vzpostaviti do leta 2015, visi nad državo in davkoplačevalci še nevarnost morebitne kazni.

V Kapschu priznavajo, da je bila razpisna dokumentacija zahtevna in obsežna, pogoji pa vezani na zaščito javnega interesa. V izpolnitev zahtev je bilo vloženega veliko dela in truda, prijava pa dokazuje, da bi enako lahko storili tudi drugi resni ponudniki. Jože Hebar zato težko kot nearbitrarno razume razveljavitev postopka, saj so revizorji s tem dali prednost podjetjem, ki takšnih zahtev niso bila sposobna ali jih niso hotela sprejeti.

V Kapschu napovedujejo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva in mehanizme, da se jim bodo škoda in stroški s pripravo in oddajo zavezujoče ponudbe povrnili. Jože Hebar se tudi boji, da je Slovenija zamudila zadnjo priložnost za pravočasno izvedbo projekta s finančno sposobnim in izkušenim partnerjem. Zagotavlja, da so vse druge rešitve, na primer v času zdaj razveljavljenega razpisa oddana nadgradnja obstoječega sistema ABC, veliko bolj tvegane in dražje.