Fotovoltaika je v Sloveniji že dosegla načrtovane cilje za leto 2020

V Sloveniji imamo že 2848 sončnih elektrarn s skupno močjo 217,3 megavata, vendar se je letos gradnja močno upočasnila.

ned, 24.03.2013, 21:00

Cipru in Poljski kazen zaradi OVE

Ciper je doletel še en udarec. Evropska komisija je Sodišču EU predlagala, naj mu naloži 11.404,80 evra dnevno kazen, ker v svojo zakonodajo ni pravočasno, do 5. decembra 2010, prenesel direktive o obnovljivih virih energije (OVE). Komisija, ki ocenjuje, da Cipru do leta 2020 ne bo uspelo zagotoviti 20 odstotkov energije iz OVE, mu je opozorilo poslala že leta 2011 in 2012, a ni zaleglo. Poleg Cipra je kazen doletela tudi Poljsko, ki ji grozi 133.228,80 evra dnevne kazni. Komisija pri predlogih kazni upošteva velikost države ter dolžino in razsežnost kršitve. Če bo Sodišče EU kazen potrdilo, bo začela teči z dnem sodbe, prenehala pa bo, ko bosta državi izpolnili svoje obveznosti s prenosom zakonodaje o OVE v svoj pravni red.

Fotovoltaika se je v zadnjih letih tudi zaradi s strani države subvencionirane odkupne cene za elektriko, pridobljeno iz sončnih elektrarn, razvijala zelo hitro, tako da je že zdaj dosegla cilje, ki so bili zastavljeni za leto 2020. Od 1. decembra lani ni več tako. Gradnja sončnih elektrarn je skoraj zamrla.

V Sloveniji imamo po podatkih slovenskega spletnega portala za fotovoltaiko, PV potrala, ki so aktualizirani do 8. marca, 2848 sončnih elektrarn različnih velikosti, od najmanjše, zgrajene leta 2001 in z močjo le 1,1 kilovata, do največje z močjo 999,99 kilovata, ki je bila postavljena lani na strehi Inlesa v Ribnici. Skupna moč slovenskih sončnih elektrarn je 217,3 megavata, od tega je bila več kot polovica moči, 116,9 megavata, instalirana lani in letos do 8. marca.

Ker je vlada 1. decembra lani močno znižala odkupne cene za elektriko iz sončnih elektrarn in se bodo te zniževale vsak mesec za dva odstotka, se je hitra gradnja sončnih elektrarn v zadnjih mesecih skoraj povsem ustavila, čeprav se je vrednost naložbe vanje v zadnjih dveh letih skoraj prepolovila. Poleg tega na skoraj povsem ustavljeno gradnjo sončnih elektrarn vpliva tudi novela energetskega zakona, po kateri bodo morali investitorji v obnovljive vire energije, če bodo želeli dobiti državno subvencijo, kandidirati na javnem razpisu.

V letu 2011 so se zmogljivosti sončnih elektrarn pri nas povečale za 70 odstotkov, lani le še za približno 30 odstotkov, navajajo na Združenju slovenske fotovoltaične industrije. Gradnja malih sončnih elektrarn do 20 kW se ne splača več, pravijo, tudi zato, ker so stroški za pripravo dokumentacije enaki za male, kot za velike sončne elektrarne.

Zanimiv je pregled, koliko elektrarn je postavljenih v posameznih slovenskih regijah in kakšna je njihova moč. Glede na več sončni dni bi bilo pričakovati, da jih je največ na Obalno-kraški in Goriški regiji, pa ni tako. Največ, 651, jih je v Podravski regiji s Koroško, njihova moč pa je 52,8 megavata. Sledita Savinjska (580 elektrarn, moč 40,1 megavata) in Osrednjeslovenska regija (449 elektrarn, moč 34,5 megavata). Goriška in obalno-kraška regija imata najmanj sončnih elektran. Prva 155 elektrarn z močjo 17,1 megavata, druga pa 150 elektrarn, ki imajo skupno moč 12,1 megavata.

Če bi glede na zdajšnje razmere pri gradnji sončnih elektrarn v Sloveniji letna stopnja rasti ostala 30-odstotna, bi moč sončnih elektrarn po napovedih PV portala do leta 2020 dosegla 1700 megavatov, kar presega moč dveh krških nuklearnih elektrarn. Nazivna moč NE Krško na pragu je 696 megavata, največja moč pa 676 megavata. Kako močno bo gradnjo sončnih elektrarn upočasnila vladna uredba od 1. novembra lani, bo kmalu pokazal čas.

Kljub temu se potencialni graditelji sončnih elektrarn nadejajo, da bo nova vlada pokazala več razumevanja za sončno energijo in omilila uredbo prejšnje vlade, kar bi lahko zopet zagnalo investicijski ciklus v te elektrarne.

Prijavi sovražni govor