Tiskane izdaje
Največji slovenski izvoznik leta 2012 je po naših zbranih podatkih tudi letos skupina Gorenje. Revoz, ki je še leta 2010 zasedal prvo mesto, je prehitela še Krka, ki je v nasprotju s preostalima dvema največjima ustvarila več izvoza kot leta 2011, in to za 78,5 milijona.
V Gorenju, kjer 96 odstotkov prihodkov ustvarijo v tujini, so lani skupaj dosegli 7,9 odstotka manjši izvoz kot leta 2011. S prodajo so 5,5 odstotka več dohodka ustvarili na trgih zunaj Evrope (na Bližnjem in Daljnem vzhodu, ZDA, Avstraliji), kjer za leto 2015 načrtujejo nadaljnjo rast s 100 na 150 milijonov evrov. Letos naj bi se skupna vrednost njihovega izvoza povečala.
V Krki, kjer kot prednostne trge navajajo evropske in srednjeazijske, za letos načrtujejo rast prodaje za šest odstotkov. Naš največji farmacevt v letošnjem letu načrtuje za 180 milijonov evrov investicijskih vlaganj, ki bodo omogočila povečanje zaposlenih v družbi za šest odstotkov.
Revoz, ki je še leta 2010 k slovenskemu izvozu prispeval malo več kot 1,2 milijarde evrov, jih je lani dosegel manj kot 900 milijonov (poročajo o 18,7-odstotnem upadu), za letos pa načrtujejo zmanjšanje za še 140 milijonov.
Zajeli smo deset milijard izvoza
Sto šestinštirideset podjetij z naše lestvice največjih izvoznikov je lani skupaj ustvarilo za 9,96 milijarde evrov izvoza (in približno polovico te vrednosti uvoza). Kar nekaj izmed tistih, ki so k slovenskemu izvozu zadnja leta primaknili po več deset milijonov evrov, podatkov ni hotelo dati.
Po podatkih statističnega urada je bilo lani 20,88 milijarde evrov izvoza, ki pa v nasprotju z našo lestvico ne vključuje storitvenih dejavnosti. Podjetja, ki jih obravnavamo, so dosegla 7,17 milijarde evrov izvoza v EU (72 odstotkov), v državah nekdanje Jugoslavije 9,3 odstotka, na drugih trgih pa 18,6 odstotkov.
Večina podjetij, ki je odgovorila na naša vprašanja, poroča o rasti ali upadu prodaje na tuje trge v zadnjem letu za do sedem odstotkov. Dvomestni upad so imeli (po vrednosti izvoza): Cinkarna Celje (–12 odstotkov), Boxmark (–18), AHA Skupina (–12), Kovintrade (–14), Niko (–11), dvomestno rast pa med drugimi LTH Castings (deset) Iskra Emeco (40), Iskra Mehanizmi (11), TTK Srpenica (19), Inotherm (19), Skupina Pivovarna Laško (13), Litostroj Jeklo (38), Ursa (18).
V krizi se je zmanjšala konkurenca
Tudi napovedi za letos so zelo različne, skupaj pa naj bi opazovana podjetja ustvarila za 8,98 milijarde evrov izvoza, devet odstotkov manj kot lani.
Med podjetji, ki načrtujejo bistveno rast, izpostavljamo Pipistrel, kjer pričakujejo povečanje za več kot sto odstotkov, na 16,5 milijona evrov, večdesetodstotno rast pa načrtuje še kopica izvoznikov z lanskim izkupičkom do 20.000 evrov.
Med izvozniki, ki na lestvici zasedajo prvih 40 mest, najvišjo, 16-odstotno rast, načrtujejo v Jubu, enako tudi v Štorah Steel, skoraj 14-odstotno v koprskem Cimosu, ki je bil lani šesti največji izvoznik. Manj prihodka od izvoza letos pričakujejo med večjimi poleg že omenjenih Hella Saturnus (–17 odstotkov, manj le še v Stroju), Interevropi (–11), Cinkarni Celje (–5).
Da jim ta kriza koristi, povedo le v redkih podjetjih. Na račun propada konkurence po svetu so pridobili nove posle. Sicer pa so podjetja ubrala dva načina boja za trg. »Optimizirali smo blagovne znamke, prečistili posle in se osredotočili na zanesljive kupce, novih trgov ne iščemo,« sporočajo določena podjetja.
Ključ do uspeha so inovacije
Drugim se zdi pomembna razpršenost trgov, iščejo nove, najpogosteje se ozirajo v Rusijo in njej sosednje države, Turčijo in države s hitrorastočim gospodarstvom, zanimive so tudi severnoafriške in južnoameriške. Izpostavljenost do poslovnih partnerjev v Evropi zmanjšujejo.
Podjetja, ki so regijski izvozniki, pogosto ugotavljajo, da je zelo pomemben element pri prodaji cena. Številni pa so odgovor na krizo našli v razširitvi ponudbe – V Helli so na primer poleg avtomobilskih luči razvili programa ulične in industrijske razsvetljave, v Klasju izdelujejo pecivo brez glutena.
Na novo odkrite tržne niše omogočajo osredotočenje prodaje na zahtevne trge, praviloma v severni in zahodni Evropi, ki so tudi cenovno manj občutljivi, izdelki so inovativni in prinašajo več dodane vrednosti.
»Ključ do uspeha so izvirnost, hiter odziv na povpraševanje, kakovost izdelkov, novosti, drugačnost. To omogoča preskok v višji cenovni razred,« pravijo v Steklarni Hrastnik. Inovacije so tiste, ki omogočajo podjetju, da stopi iz poplave povprečnežev.
