Tiskane izdaje
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v juliju za odstotno točko višja kot mesec prej, za 15 odstotnih točk višja kot julija lani in kar za 33 odstotnih točk višja kot aprila 2009, ko je bil ta kazalnik ocenjen z najnižjo vrednostjo v vsem obdobju merjenja.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je glavna komponenta skupnega podatka, je bila julija za odstotno točko višja kot junija, za 12 odstotnih točk višja kot julija lani in hkrati za 10 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja.
Julija so anketirana podjetja kot glavne omejitvene dejavnike navajala nezadostno domače in tuje povpraševanje, negotove gospodarske razmere in finančne težave.
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila julija za 10 odstotnih točk višja kot junija, in za dve odstotni točki nižja kot julija lani. Ta dejavnost je sicer med tistimi, ki so v minulih letih zabeležile največji padec optimizma. Glavni omejitveni dejavniki v trgovini na drobno ostajajo nizko povpraševanje, visoki stroški dela in konkurenca v sektorju.
Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila julija za odstotno točko višja kot junija, za 15 odstotnih točk višja kot julija lani in za 12 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Največ podjetij v gradbeništvu je kot omejitev navedlo veliko konkurenco v dejavnosti. Sledili so nezadostno povpraševanje, visoki stroški dela in visoki stroški materiala.
Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil julija za odstotno točko višji kot junija in za 19 odstotnih točk višja kot julija lani. Največ podjetij v storitvenih dejavnostih je kot težavo navedlo nezadostno povpraševanje, sledila so podjetja, ki so jih omejevale finančne ovire ali pomanjkanje delovne sile.
Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil v juliju na mesečni ravni višji za tri, na letni ravni pa za 19 odstotnih točk.
Kaj sploh meri kazalnik gospodarske klime?
Vrednost kazalnika gospodarske klime je lahko med -100 in +100. Gre za tehtani sintezni kazalnik, ki ga sestavljajo kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (40 %), trgovini na drobno (5 %), gradbeništvu (5 %), storitvenih dejavnostih (30 %) in kazalnik zaupanja potrošnikov (20 %). Statistični urad pridobiva podatke z anketiranjem poslovnih subjektov s poenotenimi vprašalniki, kar zagotavlja, da so podatki primerljivi s podobnimi raziskavami v drugih članicah EU.
Rezultati anket so izraženi v obliki ravnotežja - ravnotežje je razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori, izražena v odstotkih.
Surs anketirane na primer vpraša: Kakšen je vaš sedanji poslovni položaj? Recimo, da glede tega 35 odstotkov poroča, da je sedanji poslovni položaj dober, 40 odstotkov, da je sedanji poslovni položaj zadovoljiv (nespremenjen), 25 odstotkov pa, da je sedanji poslovni položaj slab. Podjetja, ki so odgovorila, da se položaj ni spremenil, ne vplivajo na rezultat ocene poslovnega položaja. Iz ostalih dveh deležev izračunajo ravnotežje (35-25). Rezultat (10) ne pomeni dejanske velikosti kazalnika.
