Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko gradbeništvo se krči peto leto zapored, v prvih treh mesecih letos je bila vrednost gradbenih del celo znatno nižja od pričakovanj, opozarja Jože Renar z Gospodarske zbornice (GZS). Ta sicer ocenjuje, da bo slovensko gradbeništvo letos doseglo dno. Podjetja namreč poročajo, da imajo več naročil kot v enakem obdobju lani.
Vrednost gradbenih del v Sloveniji je v prvem četrtletju letos padla za 24 odstotkov, kar je največ med vsemi 19 državami Evropske unije, za katere so že podatki znani. Padec pri stanovanjskih stavbah je bil 55-odstoten, pri nestanovanjskih stavbah 33-odstoten in pri gradbenih inženirskih objektih skoraj 9-odstoten. Ti podatki kažejo, da državi vendarle uspeva bolje zavirati upad na inženirskih objektih kot pa je padec pri stanovanjskih stavbah, kjer je večina investitorjev zasebnikov, pravi Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva na GZS. Tudi obseg sklenjenih pogodb v prvem četrtletju kaže na boljšo prodajo gradbenih inženirskih projektov, ki je glede na enako obdobje lani zrasla za 29 odstotkov, medtem ko je bilo za gradnjo stavb sklenjenih za 43 odstotkov manj pogodb kot lani.
Komunalni objekti rešujejo panogo
Gradbena podjetja torej povečujejo prodajo na infrastrukturnih projektih, denimo na kanalizacijah, vodovodih, čistilnih napravah. Razlog? Javni naročniki hitijo s črpanjem evropskega denarja iz iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013. »Ta sredstva je treba porabiti v najkrajšem času. Velika negotovost pa ostaja za naprej,« opozarja Renar.
Renarju pritrjuje predsednik uprave SGP Pomgrad Tadej Ružič: »Največ gradimo komunalno infrastrukturo, nekaj je tudi visokih gradenj, manj pa cestogradnje.« Največji projekt gradbinca iz Murske Sobote sta sicer fakulteti za kemijo in računalništvo v Ljubljani. Družba SGP Pomgrad je lani ustvarila 67 milijonov evrov iz prodaje, Skupina Pomgrad pa 102 milijona evrov, za letos pa načrtujejo sedem- do osemodstotno rast. »Zaenkrat kaže dobro in smo v okviru načrtov. Trenutno imamo podpisanih pogodb za nekaj več kot 60 odstotkov letnega plana. Delo pridobivamo, imamo pa še nekaj projektov, kjer smo najugodnejši, a še ni prišlo do podpisa pogodb,« pojasnjuje Ružič.
Med desetimi največjimi podjetji iz leta 2009 delujeta le še dve podjetji, med podjetji, ki so bila pred štirimi leti med 11 in 20 mestom po velikosti, pa je delujočih še pet. A čeprav je mnogo gradbenih podjetij propadlo, to ne pomeni, da se število gradbenih družb zmanjšuje. Direktor zbornice gradbeništva na gospodarski zbornici Jože Renar namreč pojasnjuje, da se vsako leto zapre približno 15 odstotkov podjetij, enako število pa se jih tudi na novo odpre. Število gradbenih podjetij tako med krizo ostaja skoraj nespremenjeno, in sicer med 6800 in 6900. A ta podjetja opravijo za dve tretjini manj del kot pred krizo in zaposlujejo približno 40 tisoč ljudi manj kot septembra 2008, ko je bilo v panogi zaposlenih več kot 90 tisoč ljudi. »Podjetja so vedno manjša in manj sposobna,« poudarja Renar.
Nemogoče razmere za poslovanje
Ta opozarja, da so v Sloveniji razmere na trgu za gradbena podjetja izjemno zahtevne, »da ne rečem nemogoče razmere za njihovo poslovanje«. Velika težava je javno naročanje, ki danes predstavlja več kot polovico gradbeniškega trga. »Tveganja v tej panogi so nadpovprečno visoka, zato morajo biti primerno upravljana in pravično porazdeljena med pogodbenimi partnerji. Na to je stroka v svetu že zdavnaj našla ustrezne rešitve, ki pa se jih v Sloveniji ne držimo. Svojo nestrokovnost in nesposobnost javni naročniki »uspešno« ščitijo z nenormalnimi pogodbenimi zahtevami do izvajalcev, celo takšnimi, ki zahtevajo neupoštevanje nekaterih členov obligacijskega zakona, da o posebnih gradbenih uzancah niti ne govorimo,« je kritičen Renar.
Težava so tudi po Renarjevem mnenju nenormalno visoke zahteve javnih naročnikov po bančnih garancijah: »Posledica tega je, da mora vsako gradbeno podjetje s solidno kapitalsko osnovo, ki uspešno pridobiva in izvaja posle v Sloveniji in sodeluje s slovensko banko, v nekaj letih zapreti svoje poslovanje že zaradi izčrpanega garancijskega potenciala. Tako nekonsistentnega modela za poslovanje panoge nima nobena normalna država nikjer v svetu!«
Tudi finančni direktor Strabaga Erwin Wurzer opozarja na prepreke pri javnem naročanju: »Pri javnem naročanju smo se srečali z ovirami, čeprav je bil Strabag v večini primerov najboljši ponudnik, ki lahko z deli prične takoj. Verjamemo, da bi transparentnost javnih naročil pripomogla k celotnemu sektorju gradbeništva, in sicer tako slovenskim kot tudi mednarodnim podjetjem.« Tehnični direktor za visoke gradnje Dietmar Cerjak je k temu dodal, da so v vsakem javnem razpisu nova merila, ki na koncu podražijo izvajanje del, račun pa plača stranka: »Strabag zato podpira uvedbo standardnih pogojev na javnih razpisih.«
Medel in počen odziv države
Država se teh problemov zelo dobro zaveda, vendar se odziva medlo in počasi, pravi Renar. Lani je sicer finančno ministrstvo dalo neobvezna priporočila javnim naročnikom, naj ne pretiravajo pri svojih zahtevah do bančnih garancij. »Ugotavljamo, da se javni naročniki tega stališča finančnega ministrstva v veliki meri ne držijo. Odgovor na našo zahtevo, da stališče postane za javne naročnike obvezno, čakamo že nekaj mesecev,« poudarja Renar in dodaja, da od finančnega ministrstva že dve leti čakajo tudi na jasen odgovor o o uvedbi FIDIC pogodb pri javnem naročanju in arbitraži.
Tudi na GZS zahtevajo standardizacijo projektne dokumentacije v javnih naročilih, pa tudi investicije ter paritetni sklad za izobraževanje zaposlenih, zmanjševanje stroškov delodajalcev v primerih odpuščanja in večjo varnost delavcev, da bodo izplačila prejeli.
