Inovativne »znanosti o življenju« štejejo

V Ljubljani se je prejšnji teden začelo uradno snovati Ljubljansko stičišče inovativnosti (LSI), ki je imelo pred meseci, ko smo o tej ideji pisali tudi v prilogi Posel & Denar, še delovno ime »medicinska dolina«. Med nedavnim obiskom na Dunaju smo spoznali njihovo različico takšne doline, center dunajskih znanosti o življenju LISAvienna.

Podjetja s področja znanosti o življenju (predvsem biotehnologije, farmacije in medicinske tehnologije) ustvarijo že več kot pet odstotkov avstrijskega BDP. To so večinoma majhna in srednja podjetja, ki pa se vse bolj povezujejo tudi z multinacionalkami. V njih je zaposlenih več kot 50.000 ljudi, njihov letni promet pa presega 17 milijard evrov.

Vse to tudi za Avstrijo nikakor niso zanemarljive številke in razumljivo je, da si Dunaj, ki je že tradicionalno usmerjen k področjem, ki jih danes imenujemo znanosti o življenju, želi postati pomemben center na tem področju. Ključno vlogo pri tem ima ustanova LISAvienna, ki povezuje dunajske dejavnosti s področja znanosti o življenju. Z domnevo, da torej tudi na Dunaju poskušajo ustvariti dolino znanosti o življenju, smo obiskali Johannesa Sarxa, direktorja LISAvienna. Ugotovili smo, da so si tam združevalni proces zamislili precej drugače. To se med drugim kaže v tem, da njihova sinergija temelji predvsem na vsebinski povezanosti in ne toliko na lokacijski povezanosti institucij.

Kakšen je status LISAvienna? Kolikšen je vaš letni proračun in kdo vas financira?

Pravzaprav delujemo kot grozd, ki na podlagi sinergije združuje tako podjetja kot raziskovalne organizacije. Smo nekje vmes med gospodarskim servisom in tehnološko agencijo. Pravno pa smo delovna skupnost, ki jo v enakem deležu financirata Avstrijski gospodarski servis in Tehnološka agencija mesta Dunaj. Sprva smo pokrivali le področji farmacije in biotehnologije, od leta 2007 pa pokrivamo še medicino in medicinsko tehniko. Proračuna ne morem podrobno navesti, vendar lahko povem, da LISAvienna ne razpolaga z veliko denarja. Navsezadnje imamo samo tri polno zaposlene. Podjetjem, ki so nam pridružena, na leto neposredno namenimo okrog šest milijonov evrov.

Dobivate tudi kaj evropskih sredstev?

Ne, za zdaj od EU ne dobivamo nobenih subvencij.

Na katera dejstva se opira vaš cilj, da lahko Dunaj do leta 2020 postane eden vodilnih evropskih centrov znanosti o življenju?

Dunaj ima na področju znanosti o življenju izredno bogato tradicijo, ki sega v 18. stoletje. Takrat je zaslovela dunajska medicinska šola. Tudi v 19. stoletju so na Dunaju delovale zelo pomembne medicinske ustanove, poleg tega so se zelo uspešno razvijale tudi druge naravoslovne vede. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je temu pridružila še biotehnologija, nato smo se pojavili še mi. Leta 1998 je kot odcepljeno podjetje (spin-off) Raziskovalnega inštituta za molekularno patologijo (IMP) nastalo biotehnološko podjetje za razvoj sodobnih cepiv Intercell AG, ki je bilo tudi prvi visokotehnološki start up s tega področja v Avstriji. Danes ima okrog 500 zaposlenih – poleg Avstrije še na Škotskem in v ZDA, sodeluje pa s farmacevtskimi velikani, kot sta Novartis in Merck. Če se zdaj v Dunaju primerjamo z mesti, ki so uveljavljena središča znanosti o življenju – denimo Berlin, London, München in Pariz – sicer vidimo, da še nismo dosegli zastavljenega cilja, smo pa vsekakor na dobri poti. To, kar je zelo pozitivno pri nas, je mešanica velikih in malih podjetij. Naša prednost je tudi to, da imamo na Dunaju poleg univerz zelo veliko pomembnih raziskovalnih inštitutov s teh področij.

Se lahko v LISAvienna vključi vsako podjetje ali raziskovalna institucija, ki se ukvarja z znanostmi o življenju, ali pa izvajate selekcijo? Kaj vse ponujate izbranim podjetjem?

Imamo zelo strogo selekcijo, posamičnim podjetjem, ki so izbrana, pa ne moremo nameniti več kot 200.000 evrov. Izjema so le visoko inovativna podjetja, ki želijo na trg poslati novo zdravilo ali cepivo. Kljub temu pri takšnih naš delež ne zaleže veliko. To je izredno drago, stane od 700 milijonov do milijarde. To si lahko privošči samo tisto podjetje, ki je poslovno zelo uspešno, poleg tega pa mora imeti tudi mrežo dobrih raziskovalnih kontaktov. Prav tako potrebuje tudi zasebne investitorje. Samo to, kar dobi od države, za tak namen ne more zadoščati. Subvencije, ki jih dajemo, so pravzaprav obstajale že od nekdaj, namreč v sklopu Marhalove pomoči Avstriji, Toda v devetdesetih letih smo ugotovili, da prav nova podjetja s področij life sciences potrebujejo bistveno večje subvencije kot druga nova podjetja. Včasih so posamezni profesorji sami tvegali in vložili denar v trženje svojih projektov, pa nato po enem letu ni bilo ne tržnih rezultatov, ne podjetja in seveda tudi ne denarja. Se pravi, da mora tvegati še kdo drug, mi pa se vendar trudimo, da denar zelo dobro investiramo. Podjetjem ne dajemo zgolj denarja, temveč jih tudi izobražujemo, jim svetujemo ... S tem se možnosti, da podjetje obstane, močno povečajo. Smo pa tudi mednarodno zelo aktivni, sodelujemo na sejmih v drugih delih sveta, zlasti v Aziji. Tako lahko naša podjetja tudi tam najdejo raziskovalne partnerje.

Je sestava vašega grozda omejena zgolj na avstrijska podjetja ali je odprta tudi za tuje družbe in raziskovalne inštitute? Denimo slovenske?

Odprti smo za vsa podjetja s sedežem na Dunaju, pri tem pa ni pomembno, ali je to podjetje avstrijsko ali tuje. Če pa bi kakšno slovensko podjetje iskalo partnerja na Dunaju, bi vsekakor tudi pomagali. Odličen primer je avstrijsko-slovensko podjetje Bia Separations, ki ima sedež pri nas na Koroškem. LISAvienna pa dobro sodeluje tudi z mariborsko univerzo in vašo tehnološko agencijo TIA.

Omenjene agencije vsaj v samostojni obliki že nekaj časa ni več ...

Tako? O tem nas ni nihče obvestil, čeprav smo partnerji. Vsako leto pripravimo mednarodni razpis, ki se ga lahko udeležijo tudi slovenska podjetja in na katerem pripravimo poslovni načrt, in tam sta bila naša poslovna partnerja mariborska univerza in TIA. Če te ni, bi morali najti novega partnerja. Bi nam lahko vi svetovali koga, ki bi lahko nadomestil TIA?

Mogoče bi se bilo najbolje obrniti na našo javno raziskovalno agencijo (ARRS), ki bo morda prevzela tudi vlogo tehnološke agencije. Vendar je to odvisno od vlade.