Tiskane izdaje
Čeprav evropska komisija trdi, da sporazumi Slovenije in petih drugih članic z Rusijo o gradnji Južnega toka kršijo pravo EU, je Erjavec prepričan, da slovenski sporazum spoštuje evropsko zakonodajo.
Vodja slovenske diplomacije je potegnil vzporednico s Severnim tokom, po katerem se pod Baltikom pretaka plin med Rusijo in Nemčijo. »Če so (s pravom EU) lahko uskladili Severni tok, bi lahko še Južni tok,« je v Bruslju po zasedanju zunanjih ministrov Unije povedal Erjavec. Moskva je sicer prejšnji teden izrazila prepričanje, da ne bi smeli spreminjati sporazumov (kar zahteva Bruselj), marveč pravila EU.
Erjavec je težave z Južnim tokom povezal z željo EU, da pri preskrbi s plinom ne bi bila odvisna le od ene države. Poleg tega je omenil projekt evropskega plinovoda Nabucco med Turčijo in Avstrijo, ki bi bil konkurenca Južnemu toku, vendar »ni imel epiloga«.
Tudi dogajanje na vrhu Vzhodnega partnerstva (EU s šestimi bivšimi sovjetskimi republikami na čelu z Ukrajino) v Vilniusu konec lanskega leta so po Erjavčevem mnenju povezane s težavami z Južnim tokom. Na njem Ukrajina pod ruskim pritiskom ni podpisala prostotrgovinskega sporazuma z EU. Po vrhu da je bilo videti, da zadeva ne gre v pravo smer. »Šele po Vilniusu so rekli, da sporazumi niso v skladu s pravom EU,« je pojasnil prvi slovenski diplomat.
Erjavec ocenjuje, da je bila odločitev šestih članic, s katero so pooblastile komisarja Oettingerja za pogovore z Moskvo, pravilen korak in lažja pot, kot bi bili pogovori ministrov tako z Brusljem kot tudi Rusijo.
Prihodnji teden bo v Bruslju vrh EU-Rusija in Južni tok utegne biti eno od kočljivih vprašanj na dnevnem redu.
