Kaj prinašajo nove naložbene politike skladov življenjskega cikla

Velik izziv za pokojninske načrte je bil določitev pravil prenosa sredstev zavarovancev med različno tveganimi skladi.

Objavljeno
23. maj 2014 10.54
Posodobljeno
26. maj 2014 09.00
Andrej Motl
Andrej Motl

Zavarovalnice in drugi izvajalci v drugem pokojninskem stebru postopoma zaključujejo razvoj novih produktov, ki jih je omogočila predlanskim sprejeta pokojninska zakonodaja. Pri uvedbi naložbenih politik življenjskega cikla (ŽC) nekatera vprašanja ostajajo odprta.

Po veljavnih pokojninskih načrtih zavarovanci varčujejo izključno v pokojninskih načrtih z jamstvom donosa. Tako so zaščiteni pred posledicami padcev delniških tečajev, a zaradi konservativne naložbene politike tudi v obdobju njihove pospešene rasti ne morejo pričakovati visokih donosov. Prav to slabost naj bi odpravila uvedba skladov ŽC. Stopnja sprejemanja naložbenih tveganj in z njo povezana višina potencialnih donosov sta pri teh skladih namreč odvisni od zavarovančeve starosti. Sredstva mlajših zavarovancev se bodo pri tej naložbeni politiki zbirala v pretežno delniških skladih, pri določeni starosti pa jih bodo upravljavci prenesli v mešane delniško-obvezniške sklade. Šele s približevanjem upokojitvi jih bodo zaščitili s prenosom v sklade z zajamčenim donosom.

Pri večini izvajalcev so pokojninske načrte z novo naložbeno politiko že sestavili in predali v potrditev pristojnim organom, nekateri pa bodo to storili v kratkem. Enega največjih izzivov pri razvoju produktov jim je predstavljala določitev pravil prenosa sredstev zavarovancev med posameznimi skladi. Izvajalci mejne starosti za prenos sredstev določajo sami.

Pomemben je čas prenosa naložb med skladi

Pri Adriaticu Slovenici pravijo, da bo posamezen izvajalec lahko pridobil konkurenčno prednost pred ostalimi. Pri višji postavljeni starostni meji bodo namreč zavarovanci lahko dalj časa vztrajali v tveganih naložbah, še vedno pa bodo imeli možnost, da ne glede na starost sredstva prenesejo tudi v sklad z zajamčeno donosnostjo. Da se zavarovančeva sredstva iz enega sklada v drug ne bi prenesla ravno po večjih padcih delniških tečajev, bo po dopolnitvi mejne starosti upravljavec za dejansko izvedbo prenosa imel tri leta časa. Zakon določa, da pri izbiri pravega trenutka upošteva največje ekonomske koristi za zavarovanca.

Pri Pokojninski družbi A in Skupni pokojninski družbi (SPD) so do te ureditve kritični. Opozarjajo, da lahko trenutek, pri katerem bi bil prenos najbolj ustrezen, ugotovimo šele naknadno. Pri SPD menijo, da bi bilo bolje, če bi se sredstva prenesla takoj po zavarovančevi izpolnitvi starostnih pogojev, razen če bi v določenem obdobju pred tem zaradi neugodnih gibanj izgubil pomemben del svojih prihrankov. Takrat bi prenos zamaknili za leto dni in nato ugotavljali, ali se je izguba znižala.

Pri Modri zavarovalnici in zavarovalnici Generali se pri iskanju primernega trenutka za prenos nameravajo posvetovati tudi z zavarovanci, pri Adriaticu Slovenici pa večjih težav na tem področju ne pričakujejo. Čeprav vsebinsko podpirajo naložbeno politiko ŽC, je pri Banki Koper še ne nameravajo uvesti. Med drugim menijo, da zavarovanci še ne bi smeli biti izpostavljeni prevzemanju tolikšnih naložbenih tveganj, sredstva pa bi se med skladi morala prenašati postopno.

Zavarovanci bi se s prenosom lahko ujeli v past

Nekateri izvajalci opozarjajo, da novi zakon v negotovost postavlja obstoječe pravice zavarovancev. Zavarovanci, ki so v sistem vključeni najmanj deset let, namreč lahko zahtevajo predčasno izredno izplačilo sredstev, ki so jih iz vplačil delodajalcev zbrali do konca leta 2012. Po morebitnem prenosu sredstev v podsklada ŽC, ki ne zagotavljata zajamčenega donosa, bi to pravico glede na nejasna zakonska določila lahko izgubili. Kot pojasnjujejo v Modri zavarovalnici, izvajalci temu nasprotujejo, saj bi marsikoga to lahko odvrnilo od odločitve za novo naložbeno politiko.