Tiskane izdaje
Kako se spopadati s sodobnimi trendi v logistiki in pri upravljanju skladišč in logističnih centrov, je bil govor na posvetu, ki ga je v novomeški Krki v okviru letošnjega izobraževalnega programa organiziralo Slovensko logistično združenje (SLZ). »Od današnje logistike se poleg tega, da je hitra, točna, učinkovita, kakovostna, prijazna do naročnika ..., pričakuje, da je dobro organizirana, da obvladuje procese, da uporablja sodobne skladiščne, prevozne in druge tehnologije, da so logistični tokovi usklajeni z informacijskim tokom, nad katerim bedi sodobna informacijska tehnologija.
Poleg tega mora biti konkurenčna, avtomatizirana, optimalno mora izrabljati vse resurse, ki so ji na voljo. Na koncu oziroma že kar na začetku pa se od nje zahteva vrhunska storitev, ki bo podjetju prinesla konkurenčne prednosti na trgu, in vse to s čim nižjimi stroški, zaradi česar je pogosto podhranjena in nima možnosti delovati tako, kot bi morala, kaj šele možnosti za razvoj,« pojasnjuje Franci Pušenjak, direktor družbe Loma Consulting.
Deset velikih grehov logistike, ki se jih je treba izogniti
Glede na to, da je logistika v poslovnih sistemih tretji steber, prva dva sta prav gotovo proizvodnja in marketing, je Pušenjak opozoril na deset velikih grehov logistike, na katere morajo biti v podjetjih zelo pozorni, da se jim lahko izognejo. To so improvizirano namesto načrtovano izvajanje logistike, slaba priprava, kar povzroča nepotrebno hitenje, nered namesto urejenosti v skladišču in v logistiki nasploh, veliko praznega teka in čakanja, slabo ravnanje z blagom, zaradi česar nastajajo poškodbe in izgube blaga, razpršeni in nepovezani notranji procesi, nepovezanost logističnih s komercialnimi procesi, preveč kontrol, ki ne prinašajo dodane vrednosti, nesprejemanje in neupoštevanje standardov in izvajanje procesov brez normativov.
Pušenjak je opozoril na nekatere najpomembnejše funkcije logistike in na to kako doseči njeno večjo učinkovitost. Ključne funkcije logistike v podjetjih so upravljanje z vsemi viri (človeškimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri), upravljanje s tehničnimi viri in procesi ter seveda kakovost storitev v logistiki. Pot do učinkovitosti v logistiki pa omogočajo vitka in ekonomizirana organizacija procesov, visoko produktivna tehnologija, učinkovita in integrirana informacijska tehnologija ter oblikovani in vpeljani normativi in standardi.
Zastarelo logistika push nadomešča logistika pull
Sodobna logistika mora delovati po načelu pull in se oddaljiti od načina dela push, pravi Franci Pušenjak. Pri zastarelem načinu dela logistike po načelu push preskrba ni odvisna od potreb, je toga, podjetja delujejo tudi z zalogami v proizvodnji, ki se sama preskrbuje, zaradi česar material pogosto ovira proizvodnjo, po navadi pa je preskrba proizvodnje prezgodnja. Sodobna logistika, ki deluje na način pull, pa temelji na preskrbi glede na potrebe, oskrba je odzivna, točna in po načelu JIT (just in time), v proizvodnji niso potrebne zaloge, zaradi česar so sproščeni proizvodni prostori, in kar je najpomembneje, proizvodnja je razbremenjena skrbi za preskrbo in se lahko popolnoma posveti svoji glavni nalogi, to je proizvodnji.
Pred sodobno logistiko stojijo številni izzivi, ki jim mora biti kos, kot je že omenjeno zniževanje stroškov, preskrba ob pravem času (JIT) in krajšanje preskrbnih časov. To je med drugim mogoče doseči z vzpostavitvijo ustreznega sistema, z večjo produktivnostjo, s točnostjo, z razvojem vitkih procesov, s hitrostjo, z učinkovitimi procesi in operacijami, z upravljanjem prostora, tehnološke opreme in človeških virov.
Čedalje manjša naročila
Tudi stalnih naročil je čedalje manj, saj se njihovo število spreminja. Temu primerno je v logistiki potreben prožen delovni čas, ki ni odvisen od časa v proizvodnji, avtomatizacije, razvijati pa je treba sisteme napovedovanja in načrtovanja, ki bodo sledili tako velikemu nihanju naročil. Še posebej se logistika mora prilagoditi sezonskemu nihanju naročil.
Navsezadnje mora biti sodobna logistika pozorna na energijske in okoljske stroške in na trajnostni razvoj ter na upravljanje človeških virov. Pri prvem sklopu so pomembni varčevanje z energijo in njena učinkovita raba, uporaba obnovljivih virov energije, učinkovito ravnanje z odpadki ...
Pri upravljanju človeških virov pa Franci Pušenjak poudarja devet veščin vodenja, in sicer komunikacijske veščine, veščine delegiranja, motiviranja, reševanja problemov, fleksibilnost in sistematičnost, razvijanje procesov, treniranje sodelavcev, usmeritev na naročnika in timsko delo.
