Kakšni so bili odnosi med banko Unicredit in Mercatorjem

Preiskava NPU: Na katere posle in na katero obdobje se nanaša sum zlorabe notranje informacije, uradno še ni znano.

Objavljeno
20. september 2013 13.55
jer_mercatorjeva uprava z novinarji
B. K., gospodarstvo, Mo. Z., Delo.si
B. K., gospodarstvo, Mo. Z., Delo.si

Ljubljana - Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada na območju ljubljanske in kranjske policijske uprave izvajajo sedem hišnih preiskav, v okviru katerih preiskujejo sume gospodarskih kaznivih dejanj. Hišne preiskave izvajajo tudi v NLB in UniCredit banki, bili pa so tudi pri predsedniku uprave Janku Medji doma. Po poročanju spletnih medijev so kriminalisti Medjo pridržali. Na katere posle in na katero obdobje se nanaša sum zlorabe notranje informacije, uradno še ni znano. Po poročanju Financ NPU preiskuje, ali sta Splitska banka in skladi hrvaškega Allianza, ki sta danes že zelo pomembna lastnika Mercatorja, kupovala delnice Mercatorja na fiduciarni račun za Medjino ime.

Pregledali smo, kakšni so bili v preteklosti odnosi med banko Unicredit in Mercatorjem.

Banka Unicredit, ki je bila na dan 30.6. 2013 8,01-odstotna lastnica Mercatorja, je delnice pridobila v poslih z Istrabenzom. Ta je v razvpitem poslu v letu 2005 od državnega Soda odkupil dobrih 15 odstotkov Mercatorja in jih nato večinoma zastavil pri bankah, in to zreodkupno pravico, ki pa je ni izkoristil. Unicredit si je ves čas odkrito prizadeval prodati delnice Mercatorja, ker da, kot je nedavno dejal sedanji predsedbnik uprave banke Stefan Vavti, »naš interes ni biti upnik in lastnik hkrati - to je konflikt interesov, ki ga dolgoročno ne moreš imeti«. Zato je Mercator naprodaj, a ne za vsako ceno.

V zadnjih nekaj prodajah Mercatorja, ki so bile bolj na očeh javnosti, zasledimo Unicredit kot udeleženko v skupini osmih bank, ki so poskušale sporazumno prodati svoj nekaj več kot 20-odstotni delež prek svetovalen družbe Arkas. Ker pa so državne banke od tega odstopile, je poskus propadel. Kasneje, v osmem in devetem krogu prodaje (na mednarodnem trenderju), kjer sta se oblikovala konzorcija bank s prek 50 odstotki ponujenih delnic Mercatorja, Unicredit ni bil član prodajnih konzorcijev, iz javnih nastopov vodstev banke pa je razbrati, da je ves čas podpiral prodajo delnic Agrokorju, ki je v obeh primerih ponudil najvišjo ceno.

Uprava Unicredita pod vodstvom Franceta Arharja je januraja 2012 zahtevala prevetritev vseh poslov Mercatorja v zvezi z namero za prevzem Pivovarne Laško, ko so nadzorniki Mercatorja tehtali (odločali) o razlogih za in proti prevzemu Pivovarne Laško. Videti je bilo, kot da je hotel Unicredit s tem preprečiti Mercatorjev prevzem Pivovarne Laško oziroma se zavarovati za primer, če bi se prevzem vendarle zgodil. Banka, osemodstotna lastnica Mercatorja, je vse od začetka odkrito zagovarjala prodajo delnic Agrokorju. Matični Unicredit pa je že v začetku osmega kroga prodaje (začete leta 2011) pisno podprl Agrokorjeve prevzemne aktivnosti (zagrebška podružnica je njegova glavna financerka) ter izrazil pripravljenost za (so)financiranje projekta in pomoč pri reprogramiranju obveznosti.

Aprila 2012 je Franceta Arharja na čelu banke zamenjal Stefan Vavti. Janko Medja je bil tedaj član uprave Unicredita, 2. oktobra 2012 pa je prevzel vodenje NLB.