Katarska Doha je največje gradbišče na svetu

Do mundiala bodo zgradili dvanajst klimatiziranih stadionov, nove hotele, ceste, podzemne železnice.

Objavljeno
27. maj 2013 20.03
Portret Malik Al Kamaz, Katar, v Ljubljani 23. Maja 2013.
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljubljana – Katarska prestolnica Doha je ta čas največje gradbišče na svetu. Zato smo se z Jordancem Malikom Al Kamazom, direktorjem in partnerjem podjetja Saba & Company, ki v Katarju dela že od leta 2000, pogovarjali predvsem o tem, kakšne so možnosti naših podjetij, da tam dobijo posle. Veliko nasvetov je našim poslovnežem že dal na posvetu, ki ga je v Ljubljani organizirala javna agencija Spirit Slovenija.

Katar bo leta 2022 gostil svetovno prvenstvo v nogometu, gradi prvi klimatizirani nogometni stadion na svetu in več drugih objektov za mundial. Kateri so najpomembnejši?

Tako je. Do leta 2022 bo zgrajenih 12 novih nogometnih stadionov in vsi bodo klimatizirani. Medtem ko bo zunanja temperatura 50 in več stopinj Celzija, bo v njih prijetnih 27 stopinj. Poleg tega bo do takrat zgrajenih veliko novih hotelov, v katerih bo skupaj 22.000 ležišč; in sicer poleg onih v že obstoječih hotelih, ki jih tudi ni malo.

Zgrajenih bo 740 kilometrov podzemne železnice, veliko novih cest in več drugih objektov. Istočasno pa katarska vlada uresničuje veliko drugih pomembnih investicij. Na primer najmodernejši medicinski center, ki bo sodeloval z ugledno ameriško kliniko Mayo, več znanstvenoraziskovalnih centrov, odprli pa so tudi ene najboljših univerz na svetu.

Od kod pa prihaja tako kakovosten predavateljski kader, saj so še pred približno desetimi leti Katarci hodili na študij v tujino, v glavnem v ZDA in Veliko Britanijo?

Da, pred leti so res hodili na študij v tujino. Zdaj pa v Katarju predavajo profesorji z najuglednješih zahodnih univerz, zato je študij tudi tako drag. A plačati ga morajo le tujci, ki študirajo na katarskih univerzah, domačinom ga plača država. Tako manj premožni tujci študirajo na cenejši javni univerzi, hodijo v cenejše srednje šole itn.

Je res, da davke v Katarju plačujejo zgolj tujci, ki tam živijo?

Da.

Pa podjetja? Obdavčijo tudi samo tuja?

Tujec v Katarju navadno ne more imeti podjetja v stoodstotni lasti, ampak mora biti solastnik podjetja domačin, ki je tudi večinski lastnik. Domači partner je lahko podjetje ali fizična oseba. Tujci imajo v podjetjih lahko največ 49-odstotkov, razen v izjemnih primerih. Natančneje, lahko odprejo podjetje, v katerem bodo 95-, 99-odstotni, izjemoma morda celo stoodstotni lastniki. Če gre za industrijo, rudarstvo, zdravstvo in izobraževanje in le, če gre za prenos res najnovejših tehnologij in najnaprednejših znanj v svetu, za kar je Katar zelo zainteresiran. Sicer pa davek od dobička podjetja plača samo tuji partner, in sicer samo za tisti del dobička podjetja, ki mu pripada.

In po kakšni stopnji tujcem obdavčijo dobiček?

Po desetodstotni. In to je tudi edini davek, ki ga podjetja plačajo. Vendar ni nujno, da je v vseh primerih delež dobička v mešanem podjetju, ki pripada tujemu partnerju enak deležu v lastniškem kapitalu. Katarska zakonodaja, denimo, dopušča štiri načine organiziranja podjetij; in če kot primer vzamemo družbo z omejeno odgovornostjo, ima v njej katarski partner 61-odstotni lastniški delež, a se partnerja lahko na primer s sporazumom dogovorita, da domačinu pripada le pet odstotkov dobička.

V kolikšnem času pa tujec lahko registrira podjetje v Katarju?

V dveh tednih, potrebuje pa seveda pomoč lokalnega odvetnika.

Katarci imajo nedvomno zelo veliko kupno moč, saj ima Katar največji BDP na prebivalca na svetu, in sicer kar 102.800 ameriških dolarjev. Vendar jih je le 1,7 milijona, velika večina katarskih potrošnikov pa so tujci, s precej manjšo kupno močjo. Kakšno strategijo naj torej tuje podjetje izbere na katarskem trgu, da bo uspešno?

Pametni menedžerji bodo merili na obe skupini potrošnikov in bodo svoj izvoz v to državo prilagodili obema. Katarski državljani posegajo le po proizvodih, ki so nekaj posebnega, izdelani v omejenih količinah ter vrhunske kakovosti in dizajna. Cena je zanje seveda drugotnega pomena. In zelo pomembno je vedeti, da zelo veliko dajo na svoje zdravje.

V Sloveniji imate na primer zelo dobro mineralno vodo – Rogaško, ki ima veliko magnezija. Mislim, da bi bili s to vodo lahko zelo uspešni na katarskem trgu, če bi jo, denimo, ponudili tako v lepo oblikovanih steklenicah za tiste z veliko kupno močjo kot v plastenkah, ki bi jo kupovala večina tujcev.

Vode je v Katarju res bolj malo. Je dražja ali cenejša od bencina?

Katar ima vodo le iz morja, ki jo pridobiva z desalinacijo. Preračunano v evre stane liter bencina 30 centov, vode pa 50 centov.

Vaše podjetje v Katarju zastopa zelo znane zahodne blagovne znamke, na primer Mercedes, Coca-cola, Gucci, Nestle, Unilever in številne druge, zato najbrž veste, s katerimi proizvodi bi Slovenija še lahko bila uspešna na katarskem trgu.

Na katarski trg bi težko prodali proizvode, ki jih je v svetu že dovolj, ampak je treba ponuditi nove visokotehnološke izdelke, ki so nekaj posebnega.

Sicer pa je Slovenija zelo zelena država in takšno okolje je vsem Arabcem zelo všeč. Vendar je pri Katarcih treba upoštevati predvsem še dve stvari. In sicer da se niso pripravljeni odreči zasebnosti in ne gredo v tiste hotele, ki, denimo, nimajo posebnih sob v restavracijah, v katerih jim ne zagotovijo zasebnosti na koščku plaže, in v katerih bi morali za vsako jed in pijačo spraševati, ali so skladni s halalom. Raje gredo v tako imenovane halal hotele.

Katarcem denarja ne zmanjka, čeprav so ga, predvsem v času krize, veliko vložili v tuje banke. Pred približno tednom so sodelovali tudi pri dokapitalizaciji druge največje ruske banke VTB in Deutsche Bank. Kako pa jih privabiti, da bi s kapitalom podprli slovenske projekte?

Katarci imajo res zelo veliko denarja. Celo v času najostrejše globalne finančne in gospodarske krize, je vlada zvišale plače v javnem sektorju za 30 odstotkov, v nekaterim, denimo v vojski, celo za 60 odstotkov. Gospodarska rast je bila lani 6,3-odstotna, poleg investicij za Mondial, pa pospešeno vlagajo v neenergetski sektor, saj hočejo svoje gospodarstvo diverzificirati. A kljub temu financirajo tudi veliko investicij na tujem, pa vendar so to le projekti, ki so obetavni in za katere so narejeni zelo natančni investicijskimi predračuni. Če imate takšne investicije, mislim, da bi jih katarski kapital podprl.

Daleč največji katarski investitor na tujem je državna finančna institucija Quatar Holding Company, ki ne kupuje le deleže tujih bankah, ampak je v zadnjih letih financirala nekaj največjih prevzemov v svetu, investicije v hotele, železnice, luke itn.