Kdo nadzira goljufe pri uporabi evropskih sredstev?

Ljubljana – Objave javnih naročil na evropskem portalu so nad določenim evropskim pragom obvezne, a očitno jih podjetja in občine, ki se potegujejo za evropska sredstva, ne spoštujejo dosledno. Na to so pozabili tudi v primeru širjenja izgradnje širokopasovnega omrežja, zaradi česar je, seveda med drugim, evropska komisija (EK) zamrznila 185 milijonov evrov izplačil Sloveniji.

Ko so se v Mokronogu in okolici odločili za širitev širokopasovnega omrežja in se je vrednost investicije povečala iz 5,7 na 13,8 milijona evrov, so nosilci projekta pozabili objaviti to spremembo na evropskem javnem portalu. Zaradi tega spregleda je med drugim EK Sloveniji zamrznila izplačila EU sredstev. Kakor so nam odgovorili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), je portal javnih naročil spletni informacijski portal ministrstva za finance, kamor naročniki v skladu z zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) neposredno pošiljajo v objavo besedila o javnih naročilih in razpisno dokumentacijo. Z uredbami evropske komisije in njenimi direktivami se določajo pragi uporabe, torej mejne vrednosti naročil, od katerih naprej morajo naročniki obvestila v zvezi z njimi objaviti v Uradnem listu EU. Na to je nedavno opozorila tudi Andreja Kert, državna sekretarka, ki vodi SVRK.

Evropski pragi na evropskem portalu

Po zadnjih spremembah je treba objaviti v evropskem uradnem listu naročila državnih organov za blago in storitve v vrednosti 134.000 evrov (prej je bila ta vrednost 130.000 evrov), za blago in storitve drugih naročnikov v vrednosti 207.000 evrov (prej 200.000). Prag za naročila za blago in storitve po ZJNVETPS in ZJNPOV (zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti) pa se je dvignil na 414.000 evrov (prej 400.000), naročila za gradnje po ZJN-2 (zakon o javnem naročanju), ZJNVETPS in ZJNPV pa na 5.186.000 evrov (prej pet milijonov). Nove mejne vrednosti morajo naročniki uporabljati od 1. januarja 2014. Podrobnejša navodila je mogoče najti na spletnih straneh MF, kakor tudi na samem ministrstvu za finance, ki je pristojno za to področje.

Čeprav naj bi prav pri omenjenem mokronoškem internetnem omrežju pozabili na to ponovno objavo, na SVRK, kjer so na to opozorili, pravijo, da tovrstnih kršitev glede zahtevanih objav na portalu javnih naročil ni veliko oziroma niso pogoste. SVRK: »Zadevajo pa predvsem vsebino. Na primer, ali je za določeno storitev treba objaviti obvestilo o javnem naročilu ali pa se lahko obstoječa pogodba samo "razširi".«

Kontrolorji objav

Sicer pa iz SVRK odgovarjajo, da kontrole opravljajo na več ravneh: pri vsakem izstavljenem zahtevku za izplačilo s strani upravičenca (to je administrativna kontrola skrbnika pogodbe, ki mora biti stoodstotna). Če se na primer zahtevek posreduje večkrat na leto, se tolikokrat opravi tudi administrativna kontrola, izvaja pa se tudi kontrola na terenu, občasno pa opravijo tudi nadzor na kraju samem za projekte, ki so »padli« v vzorec in tudi dodatne kontrole na terenu, ko se ugotovijo nepravilnosti ali odstopanja v izvajanju določenega projekta. SVRK: »Nadzor nad porabo EU sredstev na nacionalni ravni poteka tako, da osebe, ki izvajajo kontrolo izdatkov, preverijo, ali upravičenec uveljavlja izdatke, ki so v zvezi s projektom, ali so dejansko nastali (ali je bila oprema dobavljena, storitve izvedene, gradnje izvedene) in so upravičeni do sofinanciranja; lahko se izvede tudi kontrola na kraju samem. O nepravilnostih nad 10.000 evri poročamo tudi na OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam).«

Tovrsten nadzor v Sloveniji opravljajo različni nadzorniki: kontrolorji ali skrbniki projektov, posebna kontrolna enota je organ upravljanja, ki je pri nas od 1. marca letos SVRK. Revizijska organa v Sloveniji sta Urad za nadzor proračuna in Računsko sodišče, pri hujših kršitvah pa se obvesti tudi NPU in protikorupcijsko komisijo, v EU pa to nalogo opravljata evropska komisija in Evropsko računsko sodišče.

Stoprocentne kazni za goljufe

V primeru, da se pri nadzorih projektov ugotovijo hude kršitve, kakor so goljufije, sledi drastična kazen: vrnitev vseh sredstev. Koliko sredstev je morala Slovenija zaradi tega vrniti v Bruselj? V finančni perspektivi 2007–2013 je bilo do zdaj poročano na OLAF o 12 primerih goljufij in sumov goljufij v skupni vrednosti dobrih deset milijonov evrov (EU del). Pri tem pa poudarjajo, da zaradi izrečenih finančnih ukrepov s strani nacionalnih nadzornih institucij (kontrolna enota organa upravljanja, revizijski organ, Računsko sodišče RS), Slovenija sredstev ni izgubila, saj so bila vrnjena sredstva ponovno razpisana oziroma neposredno dodeljena za druge projekte. Kršitelje porabnikov evropskih sredstev pa zaradi manjših ugotovljenih napak čakajo tudi manjše korekcije: od tri- do 10-odstotne.

Ali so licence sporne ali ne?

Eden od problemov, ki spremlja v Bruslju zadržanih 185 milijonov evrov, so tudi slovenske zahteve, po katerih so lahko nadzorniki velikih gradbenih projektov samo nadzorniki, ki imajo v Sloveniji pridobljeno ali potrjeno licenco (s čimer tudi avtomatično postanejo člani Slovenske inženirske zbornice). Zaradi tega bi morali spremeniti tako zakon, ki določa te licence, kakor tudi zakon o javnem naročanju, ki zahteva, da se nadzorniki s temi licencami izkažejo že v začetnih fazah, ko se šele informativno prijavljajo na posamezne projekte. Ali so pobude za spremembo zakonov že pripravljene ali celo vložene v postopek, saj naj bi evropska komisija to od Slovenije zahtevala že pred leti? Iz SVRK so odgovorili: »Slovenija se z določenimi ugotovitvami evropske komisije ni strinjala in jim je v odgovoru na njihovo revizijsko poročilo nasprotovala. Ker odgovor komisije še čakamo in dokončen dogovor še ni bil sprejet, konkretnih zakonskih sprememb v zvezi s tem (še) nismo predlagali. Sicer pa bo zakon o javnem naročanju v kratkem poenoten z novimi evropskimi uredbami o javnem naročanju, ki so bile sprejete lani, ob tej priložnosti pa bodo zagotovo odpravljene tudi pomanjkljivosti sedanjega sistema.«

Je res dovoljeno vse, česar zakon ne prepoveduje?

Državna sekretarka Andreja Kert je tudi omenila, da del problemov predstavljajo slabe prakse, ki jih pravzaprav »širijo« razna svetovalna podjetja, ki so se zlasti specializirala za svetovanje podjetjem in drugim porabnikom evropskih sredstev. Predvsem zato, ker naj bi pogosto ubirala prakso izogibanja zakonov ali hoje po robu možnega in tako uveljavljala prej slabo kakor dobro prakso. Na SVRK so zdaj mnenje že nekoliko omilili in pravijo: »Po naših izkušnjah slaba praksa izhaja predvsem iz nepoznavanja posebnosti kohezijske politike (npr. sklep o začetku postopka mora obligatorno vsebovati navedbo vira financiranja) in nepoznavanja javnih financ. Vse preveč se praksa takšnih svetovalnih podjetij zgleduje po obligacijskih razmerjih, v smislu, da je načeloma dovoljeno vse, razen če zakon tega ne prepoveduje.«