Kitajci na velika vrata v slovensko proizvodnjo vozil

S pomočjo tujega investitorja nov začetek v Tovarni vozil Maribor. Kitajska družba CHTS ima v Sloveniji še druge načrte.

Objavljeno
14. maj 2013 01.44
proizvodnja v Durabusu, Maribor, 26.4.2013
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Ljubljana – V poplavi tragičnih stečajnih zgodb je primer Tovarne vozil Maribor (TVM) eden redkih stečajev s srečnim koncem, čeprav je na začetku kazalo ravno obratno, pravi stečajna upraviteljica TVM Alja Markovič Čas. Nobenih likvidnostnih sredstev ni bilo, tovarna pa je bila obremenjena s hipoteko NKBM.

»Bilo pa je veliko tehničnega znanja in človeškega potenciala – TVM je ena od hčerinskih družb podjetja Viator Vektor, nastala iz podjetja TAM, ki je šlo v stečaj leta 1996 – zato bi bila velika škoda, da bi šli v razprodajo,« je pojasnila Markovič Časova, ki je na koncu razpisala dražbo, kjer je bil edini dražitelj nizozemsko podjetje Durabus, ki je v 51-odstotni lasti kitajske družbe China Hi-tech group Corporation (CHTS). Stečajna upraviteljica je na dražbi namreč pogojevala, da lahko kupi zaloge le nekdo, ki bo nadaljeval proizvodnjo.

Kitajski investitor CHTS v Evropi išče proizvajalce v avtomobilski industriji, v kateri ima Slovenija veliko izkušenj, pravi Harm Prins, eden od lastnikov nizozemskega podjetja Durabus s 55.000 zaposlenimi, ki je iz stečajne mase TVM že odkupil dele za sedem avtobusov in 600.000 evrov repromateriala.

V jeseni naj bi začeli pogovore z največjo stečajno upnico – NKBM za odkup opreme in proizvodnih hal TVM. V prihodnjih letih TAM Durabus (Prins poudarja, da bodo avtobuse in tovornjake tržili pod blagovno znamko TAM, ki je veliko bolj znana kot TVM) načrtuje proizvodnjo 300 avtobusov in 100 tovornjakov na leto, zaposlili pa naj bi do 200 ljudi. Doslej so že zaposlili 65 delavcev TVM, do konca leta jih nameravajo še 30 od skupaj 140 delavcev TVM.

Konec aprila je že bilo slovesno odprtje zagona nove proizvodnje, ki naj bi se v prihodnje osredotočala predvsem na proizvodnjo električnih avtobusov, ki naj bi prevzemali vodilno vlogo na področju mestnega potniškega prometa. V nekaterih mestih, kot so Utrecht, Bruselj, Berlin, Dubaj in Toronto, so avtobuse na klasična goriva že zamenjali z električnimi, ki ne le manj onesnažujejo, ampak so tudi cenejši. Kilometer vožnje z električnim avtobusom je namreč 40-krat cenejši. Težko je sicer predvideti, pravi Prins, kdaj bo to postal prevladujoč model, vsekakor pa ne še tako kmalu, saj poleg močnih naftnih lobijev, ki zavirajo razvoj električnih vozil, tudi vodilni proizvajalci avtobusov, kot sta Mercedes in Scania, niso naklonjeni njihovi proizvodnji, saj imajo velike investicije v tradicionalni proizvodnji.

Kitajska strategija širitve na evropski trg

Večina tehnologij za razvoj električnih avtobusov izhaja iz Kitajske, ki je svetovna velesila na področju elektrifikacije prometa.

Prins je potrdil, da se poleg TVM pogovarjajo s še enim slovenskim avtomobilskim podjetjem. O podrobnostih za zdaj nočejo govoriti, ker so pogovori še v začetni fazi, hkrati pa ne želijo, da bi v javnosti nastal vtis, da je podjetje v težavah.

Kitajski investitor se v Sloveniji, tako kot drugje v Evropi zanima predvsem za srednje velika podjetja. CHTS želi razširiti svoj trg v Evropi, pri čemer se zavedajo, da jim bo to uspelo le s prodajo evropskih, in ne kitajskih izdelkov. Če hočejo uresničiti ta cilj, Kitajci ne morejo kupovati evropskih podjetij in začeti proizvodnje na Kitajskem, izdelke pa prodajati v Evropi. Poslovni model, ki se ga poslužuje tudi Durabus, je, da uporabijo evropsko blagovno znamko in tehnologijo, pri čemer produkcijske stroške znižujejo z nadomeščanjem nekaterih surovin in materialov s cenejšimi, kitajskimi. Durabus ima v svetu svojo trgovsko mrežo s 30 trgovci, ki prodajajo njihove avtobuse in nekaj trgovcev, ki se ukvarjajo izključno s prodajo ekoavtobusov.

Velike zasluge stečajne upraviteljice

»Dve leti sem se trudila, da bi našla nekoga, ki bi nadaljeval proizvodnjo, kar sicer ni prioriteta v stečajnih postopkih. Stečajni upravitelj je v Sloveniji le pogrebnik, ki razprodaja premoženje,« pravi Markovič Časova. K temu veliko pripomore trenutna slovenska stečajna zakonodaja, za katero meni, da bi bilo najbolje, če bi jo v celoti napisali na novo. »Temu je krivo predvsem dejstvo, da premoženja v stečajih zaradi pomanjkanja interesa ni mogoče hitro prodati, upniki pa se ne morejo poplačati. S tega vidika je predlog prodaje premoženja na javnih dražbah po sistemu zniževanja izklicne cene dobrodošla sprememba, ki naj bi jo prinesla nova zakonodaja. Enako velja tudi za izboljšanje položaja upnikov delavcev, posebno kar zadeva oprostitev plačila predujma, s čimer se bo povečala možnost za začetek stečaja. Kazalo bi razmisliti tudi o oprostitvi sodnih taks za stečajne dolžnike, saj te zdaj zelo obremenjujejo stečajno maso,« je pojasnila Markovič Časova, ki v predlogih nove stečajne zakonodaje pozdravlja tudi določbe v zvezi z ohranitvijo zdravih jeder. »Stečaj je namreč lahko tudi priložnost za nov začetek, kot v primeru TVM, kar izboljšuje možnost za ohranitev podjetij, s tem pa se izboljšujejo tudi pogoji za stabilnejše delovanje gospodarstva.