Celje – Leta 2009 sta Mestna občina Celje in CM Celje še dokapitalizirala Tehnopolis. Lani je Hypo Leasing predlagal stečaj, letos ga je tudi vodstvo Tehnopolisa – podjetja za vzpostavitev infrastrukture tehnološkega mesta Celje. Sodišče ga je uvedlo v začetku julija. CM Celje se je medtem znašel v stečaju, Mestna občina Celje pa bo zdaj ostala tudi brez več kot milijon evrov vrednega zemljišča.
Stečaj Tehnopolisa, ki v resnici pomeni razlastitev lastnikov in med njimi mestne občine, je mogoče razlagati tudi z mnenjem sedanjega ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika iz časov, ko je bil še lastnik in direktor Emo Orodjarne ter prek te družbe solastnik Regionalne razvojne agencije Celje (RRAC), da namreč »država« v Tehnopolis ni vložila obljubljenih deset milijonov evrov.
Lahko pa je razlaga tudi drugačna, in sicer da Stepišnik ter drugi solastniki skupaj z regijskimi občinami, vlado in skladi niso ustrezno nadzorovali donedavnega direktorja RRAC in hčerinskih družb Razvojno inovacijsko in tehnološko središče (RITS) in Tehnopolis Borisa Klančnika. Tehnopolis je lani ob samo 180.000 evrih prihodkov končal s 13 milijoni evrov izgube, upniki pa lahko terjatve prijavijo do konca oktobra.
Domačijsko poslovanje Borisa Klančnika
Klančnika so januarja lani s čela vseh družb odstavili, a dejstvo ostaja, da je tudi Stepišnik do marca 2012 sedel v nadzornem svetu RRAC, kjer je prek Emo Orodjarne 12-odstotni solastnik. Po Klančnikovi odstranitvi se je pokazalo, da nadzornikom in skupščini Klančnik ni dajal poslovnih bilanc ali pa so bile te prirejene, razvojna sredstva je posojal v tujino, precejšnji stroški pa so bili povsem neupravičeni. Ne nazadnje to dokazujejo poznejše odločitve skupščin RRAC in Tehnopolisa, da so proti Klančniku vložili odškodninsko tožbo, na Kosovu pa iskali naložbe Tehnopolisa, a jih niso našli.
Poleg tega, da je shiral eden izmed največjih razvojnih projektov, na katere so še do odvzetja razvojnih pooblastil RRAC-u stavili župani Savinjske regije, bodo ob upnikih oškodovani tudi lastniki, med njimi Mestna občina Celje, ki je imela v Tehnopolisu 21-odstotni lastniški delež. Celjskega župana Bojana Šrota smo prosili za komentar. Z mestne občine so nam odgovorili, da je občina v Tehnopolis vstopila prek dokapitalizacije s stvarnim vložkom. Nanj so prenesli 11.643 kvadratnih metrov zemljišča, ocenjenega na 1,19 milijona evrov. »Na teh nepremičninah so danes zgrajeni objekti, ki jih je zgradila družba Tehnopolis za gradnjo tehnološkega parka. S tem so bili delno izpolnjeni cilji, s katerimi je Mestna občina Celje vstopila v družbo Tehnopolis,« so pojasnili.
Dve od treh stavb že zasegli banki
Saša Lavrič, sedanja direktorica RRAC in Tehnopolisa, pravi, da sta v lasti Tehnoplisa le še dve tretjini glavnega poslopja, medtem ko sta preostali stavbi že zasegla Hypo Leasing in banka UniCredit.
Šrot nam je o Tehnopolisu sporočil le še, da Mestna občina Celje zaradi lastniške strukture ni imela odločujočega vpliva na poslovanje družbe, ki je privedlo družbo v stečaj, je pa podprla ukrepe za ugotovitev pravilnosti delovanja prejšnje uprave družbe.
Je še upanje vsaj za podjetniške inkubatorje?
O usodi Tehnopolisa in terjatvah upnikov bo zdaj odločal stečajni upravitelj Rok Sodin. Direktorica RRAC in RITS Saša Lavrič pa meni, da so stavbe Tehnopolisa še vedno zanimive za razvoj podjetništva. V RRAC je ob njej zaradi prezadolženosti zaposlena le ena oseba, zato so se za strokovno pomoč povezali z ljubljanskim tehnološkim parkom in mariborsko Tovarno podjemov. »Ohranili in okrepili bomo vsaj podjetniške inkubatorje,« upa Lavričeva.
Z delovanjem vrsto let med nekaterimi župani cenjenega nekdanjega direktorja Borisa Klančnika pa se bodo še lahko ukvarjali kriminalisti. Zaradi nedovoljenega poslovanja z razvojnimi sredstvi je bil enkrat že obsojen. V RRAC jim dosti ne bodo mogli pomagati, saj zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli plačati niti temeljitejših revizij poslovanja povezanih razvojnih družb.