Tiskane izdaje
Ljubljana – Komercialni zapisi, ki za podjetja veljajo kot nadomestilo bančnim posojilom, postajajo vse bolj priljubljeni. V zadnjem času so jih izdali Petrol, Gorenje, Mercator in Gen-I, finančni svetovalec iz NLB Brane Gregorec pa napoveduje nove izdajatelje.
Komercialni zapisi so podjetniška oblika državnih zakladnih menic, torej kratkoročni dolžniški vrednostni papirji z ročnostjo do enega leta. Medtem ko je država na primarnem trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev z zakladnimi menicami redno prisotna, se je kot prvi izdajatelj komercialnih zapisov na trgu pojavil Mercator konec leta 2011, slovenski podjetniški trg komercialnih zapisov pa se je dokončno prebudil lani. Več izdaj komercialnih zapisov z ročnostjo 6 mesecev sta imela Mercator in Petrol, letos pa se pojavljajo novi izdajatelji tudi z drugo ročnostjo, pojasnjuje Brane Gregorec iz sektorja investicijskega bančništva v NLB.
Za vlagatelje je bil najbolj tvegana naložba Mercator
Še pred enim letom sta se Petrol in Mercator zadolževala po podobnih pogojih. Konec marca je Petrol izdal komercialne zapise v vrednosti 50 milijonov evrov po 4,1-odstotni obrestni meri, Mercator pa je nekaj dni kasneje izdal za 10,3 milijona evrov komercialnih zapisov po 4,07-odstotni obrestni meri. Cena zadolževanja med obema podjetjema se je v kasnejših izdajah začela razhajati; medtem ko se je Petrol lani septembra zadolžil za 45,8 milijona evrov in letos marca za 60 milijonov evrov po 3,8-odstotni obrestni meri, so vlagatelji od Mercatorja zahtevali čedalje višjo obrestno mero. Trgovec je lani julija dobil 6,3 milijona evrov po 4,19-odstotni obrestni meri, oktobra 11,8 milijona evrov po 4,44 odstotni obresti meri, letos januarja pa 20 milijonov evrov po 4,87-odstotni obresti meri. Ti podatki kažejo, da vidijo vlagatelji Mercator kot bolj tvegano podjetje kot Petrol, ki posluje veliko bolj stabilno in dobičkonosno, zato primerjava donosnosti Petrolovih in Mercatorjevih komercialnih zapisov, brez upoštevanja ustreznega pribitka za tveganje pri Mercatorju, ni več mogoča, komentira Gregorec.
Na začudenje številnih analitikov je Mercator komercialne zapise izdal le nekaj ur, preden je obelodanil lanskih 104 milijone evrov izgube. Bo zaradi visokih rdečih številk morebitno zadolževanje s komercialnimi zapisi v prihodnje še dražje? »O obrestnih merah je težko špekulirati, interes med vlagatelji po komercialnih zapisih pa še vedno obstaja. Mercator je še vedno eno od bolj stabilnih podjetij v regiji s pozitivnim denarnim tokom. Ali bo prišlo še do kakšne izdaje komercialnih zapisov, kot alternative bančnim kreditom, pa je v tej fazi preuranjeno domnevati,« odgovarja predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič.
Letos sta še dve družbi izdali komercialne zapise. Gen-I je izdal za 30 milijonov evrov 12-mesečnih komercialnih zapisov po 4,3-odstotni obrestni meri, Gorenje pa 8-mesečne komercialne zapise v vrednosti 21 milijonov evrov z obrestno mero 4,45 odstotka. Petrol bo konec septembra vlagateljem ponudil še eno izdajo šestmesečnih prosto prenosljivih imenskih komercialnih zapisov, Gregorec pa pričakuje, da bosta letos komercialne zapise prvič izdali še dve podjetji.
Alternativa bančnim posojilom
V Petrolu so se za tovrstno financiranje odločili, ker banke zaradi zniževanje kapitala zmanjšujejo znesek najvišje izpostavljenosti do enega podjetja. Petrol tako povečuje potencial kratkoročnega financiranja z zadolževanjem pri institucionalnih vlagateljih, a ta zadolžitev zahteva več časa kot kratkoročno zadolževanje pri bankah. Približno deset tednov je potrebnih za izdajo zapisov.
Predsednik uprave Gen-I Robert Golob pa pravi: »Tega financiranja smo se poslužili predvsem zato, ker bančni sektor danes žal ne opravlja svoje osnovne funkcije, to je kreditiranje gospodarstva. Zato smo podjetja prisiljena denar iskati na sekundarnem trgu. Paradoksalno pa se je izkazalo, da je zadolževanje s komercialnimi zapisi tudi bistveno cenejše od zadolževanja prek bank.« Gen-I je izdal za 30 milijonov evrov zapisov, vlagatelji pa so jih bili pripravljeni kupiti še za 10 milijonov evrov več. »Tudi v Sloveniji je dovolj denarja,« poudarja Golob, ki že razmišlja o izdaji podjetniške obveznice.
Zapisi ali depoziti
Komercialne zapise kupujejo slovenski vlagatelji, in sicer predvsem institucionalni vlagatelji – kot so zavarovalnice, investicijski skladi in pokojninski skladi –, ter tudi nekatera nefinančna podjetja in premožnejši posamezniki, našteva Brane Gregorec iz NLB. Po njegovih besedah kupci zahtevajo donosnost komercialnih zapisov glede na ostale primerljive naložbe, ki so jim na voljo, in sicer bančne depozite, državne zakladne menice ter primerljive izdaje komercialnih zapisov slovenskih in evropskih izdajateljev iz podobne panoge.
Po drugi strani visoka zahtevana donosnost na državne obveznice vpliva na višino obrestne mere pri komercialnih zapisih zgolj v manjši meri. Domači vlagatelji obresti za zapise precej bolj primerjajo z obrestno mero enake ročnosti za depozite, ki so jim na voljo pri slovenskih bankah. »Bančni depoziti so trenutno največja konkurenca komercialnim zapisom. Depozitna obrestna mera je glavni razlog, da se donosnosti slovenskih komercialnih zapisov ne morejo bolj približati donosnostim primerljivih vrednostnih papirjev na evropskih trgih,« pojasnjuje Gregorec. Zaradi zniževanje euriborja so namreč donosnosti na komercialne zapise na evropskih trgih rekordno nizke, letos pa se vztrajno znižujejo tudi depozitne obrestne mere v slovenskih bankah. Zato bi se obrestne mere pri prihodnjih izdajah komercialnih zapisov lahko še znižale.
