Tiskane izdaje
O obeh dokumentih, pomembnih za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2014−2020, v kateri ima Slovenija na voljo 3,3 milijarde evrov, so včeraj razpravljali na Razvojnem svetu kohezijske regije Zahodna Slovenija v Ljubljani, danes pa Kertova nadaljuje razpravo o tem še v Mariboru na Razvojnem svetu kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Andreja Kert je že na srečanju v Ljubljani poudarila, da bodo sredstva v novem sedemletnem obdobju, ki že teče, namenjena spodbujanju raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, boljši konkurenčnosti gospodarstva ter zaposlovanju. Kertova se sicer zavzema za maksimalno pospešitev procesa zaključevanja črpanja in usklajevanja obeh omenjenih novih dokuemntov za »novo črpanje« kakor tudi nadaljevanje aktivnega sodelovanja s predstavniki obeh kohezijskih regij.
V naslednji perspektivi ni gradnje zidov, ampak vlaganje v razvoj
Kot je na današnji seji v Maribrou povedala Kertova, je tudi za vzhodno regijo zaključek prve faze priprave strateških dokumentov za naslednje kohezijsko obdobje zelo pomemben. V partnerskem sporazumu je namreč potrebno določiti, kje se regije vidijo in kje vidijo največje možnosti za izkoriščenje denarja v naslednji finančni perspektivi. "Pomembno je to, da se vsi zavedamo, da v naslednji perspektivi ni gradnje zidov in podobnih investicij, ki pomenijo zgolj stavbe ali ceste, pač pa bo vse skupaj usmerjeno v znanje, razvoj, inovacije ter s tem v dvig dejala državna sekretarka.
Ob tem je dodala, da so župani v zvezi s tem morda velikokrat skeptični, ker menijo, da se potem denar lahko pretaka v zasebne žepe, vendar so v vladni službi prepričani, da temu ni tako, pač pa, da se lahko le na ta način ustvari zadostna višina družbenega produkta in dodana vrednost, s temi sredstvi pa bo nato mogoče dokončati tudi vse druge zastavljene investicije.
Sicer pa po njenih besedah ista pravila veljajo za obe kohezijski regiji, čeprav so med njima razlike v stopnji razvitosti, ki se bodo morale upoštevati pri postavljanju indikatorjev za izvajanje posamezne ukrepe. Potrebno bo tudi paziti, da tam, kjer so posamezna območja znotraj regije morda še manj razvita, ta tudi ustrezno ovrednotena s kazalniki in posebej upoštevana pri dodeljevanju evropskega denarja.
Glede pomislekov, da bi se dodeljena sredstva lahko pretakala med regijama, je Kertova zagotovila, da se to v skladu z določili Evropske unije in z metodologijo za izračun dodeljenih sredstev ne bo smelo dogajati. To bi namreč bilo razumljeno kot neupravičena uporaba sredstev, zato tega zagotovo ne bomo dopustili, je še dodala.
Predsedujoči svetu vzhodne kohezijske regije Ivan Žagar, sicer župan slovenske Bistrice, je povedal, da bodo kohezijska sredstva kot zdaj kaže v naslednjem obdobju edina razvojna sredstva, zato verjame, da bodo partnerski sporazum in operativne programe sklenili na način, ki bo zagotavljal razvoj. Pri tem misli predvsem na uravnoteženo razdelitev denarja za različne programe, zlasti za tiste, ki bodo omogočali nova delovna mesta ter nadaljnji razvoj za posamezna območja ključnih gospodarskih panog.
Že predstavniki Zahodne Slovenije so včeraj med drugim izrazili bojazen, da do večinskega deleža sredstev ne bodo upravičene lokalne skupnosti, saj bo 80 odstotkov sredstev evropskega regionalnega sklada usmerjenih v povečanje konkurnečnosti slovenskega gospodarstva, a je Kertova menila, da se bodo za lokalne potrbe (npr. male čistilne naprave) našla druga sredstva.
