Tiskane izdaje
Lani se je povpraševanje podjetij po bančnih posojilih zmanjšalo za 27 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa še za dodatnih 15 odstotkov. To po mnenju BS kaže upad gospodarske rasti in proces zmanjševanja zadolženosti podjetij. Medletno se je najmočneje zmanjšalo povpraševanje po posojilih za investicije, kar je posebno neugodno.
Po drugi strani se je povečevalo povpraševanje po prestrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Struktura kapitala v podjetjih je še naprej neuravnotežena v škodo lastniškega financiranja. »Tega problema,« opozarja svet BS, »ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih posojil bank in ni mogoče pričakovati, da bo to samodejno povečalo kreditno rast.« In kolikšen del prošenj za posojila so banke zavrnile? Raven neodobrenih posojil ostaja že od leta 2010 med 28 in 30 odstotki, se je pa v prvi polovici letošnjega leta rahlo povišala. Anketa kaže, da se je povpraševanje po posojilih od domačih bank precej preusmerilo k bankam v večinski tuji lasti (ki so največ prosilcev zavrnile zaradi slabe bonitete komitenta, sicer pa so delež zavrnjenih posojil zmanjšale). Razkriva pa tudi prakso, po kateri sami prosilci zavračajo posojila zaradi nekonkurenčnih bančnih ponudb posojilnih obresti, ki pri slovenskih bankah v povprečju presegajo obrestne mere bank evroobmočja.
Svet BS meni, da se banke tako odzivajo na zaostrovanje razmer v podjetjih. Agonijo podjetij brez poslovne perspektive in možnosti za uspešno poslovno prestrukturiranje je treba - v dobro vseh deležnikov - končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki. Banke pa naj se raje ukvarjajo s podjetji, ki imajo v obdobju recesije finančne težave in nižjo boniteto, in s podjetji, ki zavračajo ponujena posojila slovenskih bank.
