Mala podjetja so hrbtenica gospodarstva

Gonilo rasti: MSP so generator novih delovnih mest in inovacij. V EU zanje skozi različne programe na voljo sto milijard evrov.

Objavljeno
25. julij 2014 19.20
Barbara Pavlin, gosodarstvo
Barbara Pavlin, gosodarstvo
Na globalnem trgu pomembno vlogo igrajo mala in srednja podjetja, ki veljajo za gonilo gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja in družbene vključenosti. V EU več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij pomeni 99 odstotkov gospodarstva in zaposluje okoli sto milijonov ljudi.

Podobna razmerja so tudi v Sloveniji, kjer mala in srednja podjetja (MSP) zaposlujejo 70 odstotkov ljudi, njihova dodana vrednost pa je 11 milijard evrov, kar je štiri več kot pri velikih. V razmerah, ko se zaradi tehnološkega napredka v velikih podjetjih pogosto zmanjšuje število zaposlenih, bi moralo biti malo gospodarstvo pomemben generator novih delovnih mest, so zapisali pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Agendi malega gospodarstva 2014. A žal pri nas ni tako. Lani so se MSP zaradi negotovih poslovnih razmer v Sloveniji prihodki skrčili, zaposlovala pa so manj delavcev. Kot ugotavljajo pri GZS, bi s krepitvijo internacionalizacije, povečanjem turizma in lesne predelave, podporo malemu gospodarstvu ter ponovnim zagonom investicijskega cikla v linijski in komunalni infrastrukturi, informacijski tehnologiji ter zeleni energiji in energetiki do leta 2020 lahko kreirali 118.000 novih delovnih mest, od tega 45.000 trajnih. Branko Žibret iz McKinseya je na javni tribuni GZS na temo ustvarjanja novih delovnih mest dejal, da jih bodo odprli podjetniki, ko bodo imeli naročila in dostop do virov za investicije.

Pomembna za rast gospodarstva EU

Pomena MSP za gospodarsko rast se vse bolj zavedajo tudi v EU, ki se še vedno otepa posledic svetovne gospodarske krize. »SME so hrbtenica našega gospodarstva, ki ustvarja 85 odstotkov novih zaposlitev v Evropi, ne smemo jih utopiti v birokratskih postopkih. Moramo jih odrešiti papirologije in zapletene zakonodaje,« je ob izvolitvi za predsednika evropske komisije obljubil Jean-Claude Juncker.

Poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji postavlja energijsko učinkovitost, zaposlovanje, socialno vključenost ter mala in srednje velika podjetja v središče kohezijske politike EU za obdobje 2014–2020. Evropa si prizadeva spodbujati razvoj MSP skozi različne programe, v katerih bo v prihodnji sedemletni finančni perspektivi na voljo sto milijard evrov. Največ denarja je v programu Obzorje 2020, katerega proračun za sedem let obsega skoraj 80 milijard evrov in je doslej največji evropski program za raziskave in inovacije ter predvideva rekordno financiranje za MSP.

»Vsaj 20 odstotkov oziroma skoraj devet milijard evrov iz ciljev Vodilni položaj na področju industrijskih tehnologij in Družbene spremembe pobude Obzorje 2020 naj bi bilo v obliki nepovratnih sredstev, tudi prek Instrumenta za MSP, namenjenih neposredno malim in srednjim podjetjem,« so zapisali v sporočilu evropske komisije. Poleg tega komisija in Skupina Evropske investicijske banke spodbujata banke in druge finančne posrednike, naj inovativnim podjetjem prek produktov InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje zagotovijo posojila ali kapital.

Druga podjetja imajo dostop do sredstev prek programa COSME. Program je namenjen krepitvi konkurenčnosti podjetij ter malim in srednjim podjetjem. Izvajal se bo od leta 2014 do leta 2020. Njegov načrtovani proračun znaša 2,3 milijarde evrov, z učinkom vzvoda pa naj bi pritegnil do 25 milijard. Podprl bo MSP na naslednjih področjih: boljši dostop do financiranja, dostop do trgov in spodbujanje podjetniške kulture. Program nadgrajuje okvirni program za konkurenčnost in inovacije, ki je v obdobju 2007–2013 več kot 328.000 MSP v Evropi pomagal zagotoviti več kot 16 milijard evrov posojil in 2,8 milijarde evrov tveganega kapitala.

Odgovarjajo na svetovne izzive

Tudi doma je odprta cela vrsta razpisov za spodbujanje razvoja MSP, od SID banke do podjetniškega sklada, ki z novim skladom semenskega kapitala podpira inovativna, razvojno in globalno naravnana zagonska podjetja.

Tovrstna tehnološka podjetja so namreč pomemben člen pri iskanju odgovorov na družbene in ekonomske izzive sveta in postavljanju globalnih trendov. Tudi v Slovenijo prihajajo zelo zanimivi novi trendi na področju visokih tehnologij, usmerjeni v podatke in internet stvari (internet of things). Domače startup okolje se je od časa krize spremenilo na bolje. Dogajanje je precej živahno, vse več je idej in podjetij, ki so uspešna tudi v mednarodnih vodah. Zgledom, ki so konkurenčni v svetu, Zemante, Celtre, sledijo Outfit7, Layer, Bitstamp, Cubesensors, Fieldoo, Visionect, XLab, če omenimo le nekatere. Številne zanimive ideje, ki imajo velik potencial za rast, so sprejete v podjetniške pospeševalnike v tujini, ki jim lahko odprejo vrata na svetovni trg. Lani so slovenska podjetja v pospeševalnikih pridobila 310.000 dolarjev. Eden največjih je Wayra, ki je vložil 80.000 evrov v slovenski startup SQWIZ, ki facebook stran podjetja spremeni v sodobno spletno stran. V Wayro so se lani med 20 izbranimi uvrstili tudi trije slovenski startupi: Jolly Deck s e-izobraževanjem za podjetja, Aventa+ z aplikacijo Peekster, ki povezuje tiskane medije in digitalne vsebine, in MIDS s storitvijo iHelp. Ptujsko podjetje Databox po uspešnem razvoju v pospeševalniku TechStars osvaja trg ZDA, v Techstarsu se je kalil tudi Iptvbeat, ki se ukvarja z merjenjem gledanosti televizije, medtem ko so se člani ekipe DoubleRecall izpopolnjevali v Y Combinatorju. Na drugi strani v Bolgariji v pospeševalniku Eleven deluje pripovedovalec zgodb Edgar, orodje za predstavitev blagovne znamke. Iz vseh teh lahko nastanejo globalne zgodbe, ki so pravzaprav za naša podjetja nuja.

Po podatkih raziskave slovenskih visokotehnoloških podjetij, ki so jo opravili vlagatelja Jugoslav Petković in Andraž Tori ter Boštjan Špetič iz Zemante, je bilo leta 2013 v Sloveniji 150 zagonskih podjetij, ki so zaposlovala 1400 ljudi. Kot so ugotovili, so slovenski startupi od leta 2007 privabili 53 milijonov dolarjev investicij, večinoma tveganega kapitala iz tujine.

Slovenci pogumno v množično financiranje

Eden izmed trendov in pomembnih virov financiranja v svetu, ki se ga bolj ali manj uspešno poslužujejo tudi naši startupi, je množično financiranje oziroma crowdfunding prek platform, kot sta Kickstarter in Indiegogo. Skupno je v akcijah množičnega financiranja na Kickstarterju lani sodelovalo okoli tri milijone ljudi iz 214 držav sveta in z vseh sedmih celin. Podporniki so v povprečju prispevali 1,3 milijona dolarjev na dan oziroma 913 dolarjev na minuto. Skupaj je bilo podprtih 19.911 projektov po vsem svetu.

Ob že uspešnih zgodbah, kot so blatnik za kolo musguard, ki ga je možno kupiti v dizajnerski trgovini newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMa), obesek za iskanje izgubljenih stvari chipolo, pametno kolo FlyKly, merilnik svetlobe Lumu, leseni fotoaparat Ondu, merilni instrument za pametne telefone Red Pitaya, pas za oporo hrbtenice Easebelt, nogavice Zulu Zulu, je v zadnjem času precej zanimanja na platformi Kickstarter požel brezžični polnilec za telefon swich. Pred dnevi je kampanjo Kickstarter začela slovenska ekipa z imenom Hedgehog, ki zbira sredstva za razvoj aplikacije za spremljanje menstrualnega ciklusa. Na platformi Indiegogo se za 4900 evrov potegujeta Tilen Krivec in Neža Bizjak za lesena sončna očala iz bambusa Seed Eyewear, medtem ko Monolyth, pripomoček, ki na daljavo upravlja klimatsko napravo, potrebuje 8138 evrov. Seveda je treba povedati, da vse ideje in projekti niso uspešni. Uporabniki so tisti, ki povedo, za kaj so pripravljeni plačati.