Minimalna plača bo višja za 2 odstotka

Študentsko delo naj bi omejili podobno kot so omejili podjetja v primeru agencijskih delavcev.

Objavljeno
11. december 2013 20.05
jpo*AHA Mura
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana - Po napovedih ministrice za delo bodo cilji novega socialnega sporazuma usklajeni predvidoma do konca januarja 2014, minimalna plača pa se bo kljub nekaterim pomislekom iz vrst gospodarstvenikov uskladila z življenjskimi stroški; višja bo za nekaj manj kot 2 odstotka oziroma za dobrih 10 evrov.

»Kar zadeva minimalno plačo je treba presoditi, ali s posegom v njeno višino več dobimo ali izgubimo. Glede na stanje v državi ter glede na pomen socialnega dialoga lahko z drugimi vzvodi, ki ustvarijo manj konfliktov v družbi, na področju plačne politike dosežemo bistveno več,« je prepričana ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Minimalna plača, ki zdaj znaša 784 evrov bruto, se je nazadnje povišala januarja letos (za 2,7 odstotka), ko se je uskladila z lanskoletno rastjo cen življenjskih stroškov. Predstavniki gospodarstva ob tem opozarjajo, da bo usklajevanje minimalne plače z življenjskimi stroški, ki je predvideno za začetek prihodnjega leta nekaterim dejavnostim povzročilo velike probleme in verjetno ogrozilo tudi veliko delovnih mest, pri čemer posebej izpostavljajo čistilne servise, družbe za varovanje, kovinsko in tekstilno industrijo ter gostinstvo. Zato je GZS že posredovala predlog, da bi bilo treba rast minimalne plače zaustaviti, dokler ne pride do ustrezne gospodarske rasti. »Noben ukrep ne bo prinesel rezultata, če ne bo povezan z drugimi. Plačne ukrepe bomo morali povezati tudi z minimalno plačo, ki je mati plačnega sistema. Če ugotavljamo, da je 80.000 zaposlenih v gospodarskih družbah z nižjo dodano vrednostjo od 20.000 evrov, in če upoštevamo, da je za izplačilo minimalne plače potrebno minimalno 13.500 evrov prihodkov, smo priča kolektivnemu samomoru,« je prepričan direktor GZS Samo Hribar Milič.

Vsako delo šteje

Ključni cilj sprememb na področju študentskega dela je uvedba logike vsako delo šteje in uvedbe podobnih omejitev, kot veljajo za agencijska dela. To pomeni, da bodo podjetja lahko zaposlila le določeno število študentov, odvisno od števila zaposlenih v podjetjih. Kar zadeva širitev zavarovalnih osnov, znižanja obremenitev dela ne bi smele temeljiti na osnovi zmanjševanja pravic, ki izhajajo iz socialne države, meni Kopač Mrakova, ki namerava pred nadaljevanjem reforme trga dela izvesti evalvacijo dosedanjih sprememb, ki jih je prinesla reforma trga dela.

Kar zadeva spremembe študentskega dela so na GZS izrazili bojazen, da bodo omejevale delodajalce, nič pa ne bodo prispevale k temu, da bi študente motivirali, da bi hitreje zaključili svoj študij, ki traja v Sloveniji v povprečju sedem let. Socialni partnerji so v torek prvič razpravljali o novem socialnem sporazumu, za kateega naj bi temeljne usmeritve določili do konca januarja 2014.