Modra zavarovalnica lani s 14 milijoni evrov dobička

Modra zavarovalnica ostaja največja upravljalka pokojninskih skladov v Sloveniji.

Objavljeno
17. januar 2013 11.36
Posodobljeno
17. januar 2013 12.22
Je. G., Delo.si; STA
Je. G., Delo.si; STA
Ljubljana - Modra zavarovalnica, ki je bila ustanovljena jeseni 2011 z izčlenitvijo od Kapitalske družbe (Kad), ima trenutno v upravljanju blizu 1,1 milijarde evrov sredstev. S tem ostaja največja upravljalka pokojninskih skladov v Sloveniji, leto 2012 pa je po prvih ocenah končala s 14,3 milijona evrov dobička pred davki.

Modra zavarovalnica upravlja pet vzajemnih pokojninskih skladov, od katerih je daleč največji zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. V njem se je doslej zbralo 612 milijonov evrov premoženja, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave Borut Jamnik.

Čeprav je bilo leto 2012 prvo celo poslovno leto Modre zavarovalnice, zato primerjave s predhodnim letom niso mogoče, pa je bilo po Jamnikovih besedah dobro. Če bi prihodke od zavarovalnih premij iz konca leta 2011 preračunali na letno raven, bi bili lanski prihodki višji za trikrat, je izračunal. Prihodki od upravljanja pokojninskih skladov so se lani nekoliko zmanjšali, in sicer zaradi znižanja marže.

Jamnik je omenil vrsto presežkov: Modra zavarovalnica ni le največja upravljalka pokojninskih skladov, je tudi največja ponudnica pokojninskih produktov v Sloveniji, največja izplačevalka dodatnih pokojnin, ena najboljših upravljalk pokojninskih skladov v Sloveniji in širše v Evropi ter daleč najvarnejša upravljalka pokojninskih skladov pri nas. Razpolaga namreč z bistveno višjim kapitalom od konkurenčnih družb, je pojasnil.

Skladi Modre zavarovalnice dosegajo tudi najvišje donosnosti med slovenskimi pokojninskimi skladi. »Lansko leto je bilo odlično leto, kar se tiče upravljanja naših pokojninskih skladov in primerljivo smo boljši od ostalih,« je dejal Jamnik. Z najvišjimi donosi se lahko pohvalijo tudi v triletni primerjavi.

Med prvimi želijo biti po Jamnikovih besedah tudi pri prilagoditvi novi pokojninski zakonodaji, ki je bila uveljavljena z letošnjim januarjem, upravljalcem pokojninskih skladov pa je za prilagoditev novim pravilom dala dve leti časa. Ti postopki so sicer odvisni tudi od sprejema številnih podzakonskih aktov v pristojnosti Agencije za trg vrednostnih papirjev ter ministrstev za finance in delo.

Ključna sprememba, ki jo uvaja nova zakonodaja, je krovni pokojninski sklad. Ta bo sestavljen iz najmanj treh podskladov, ki se bodo razlikovali po naložbeni politiki, je pojasnil član uprave Matija Debeljak. Podskladi se bodo razlikovali zlasti po višini pričakovane donosnosti ter stopnji tveganja, zavarovanci pa bodo med njimi lahko prehajali brezplačno.