Mojster prejme plačilo šele po opravljenem delu

Z odprtjem akreditiva pri banki se lahko izognemo predplačilom in z njimi povezanimi tveganji, storitev pa ni poceni.

Objavljeno
01. avgust 2014 20.02
Andrej Motl
Andrej Motl
Ko najamemo izvajalca za gradnjo hiše, obnovo stanovanja in podobna dela, od nas praviloma zahteva predplačilo. Če storitve ne opravi korektno oziroma pravočasno, se lahko hitro znajdemo v zelo neugodnem položaju. Banke kot eno izmed rešitev ponujajo odprtje akreditiva.

Akreditiv je v mednarodni trgovini že desetletja uveljavljen instrument za zavarovanje plačil in plačilni instrument v enem. Banka se z njim nepreklicno zaveže, da bo v naročnikovem imenu izvajalcu storitve ali prodajalcu blaga plačala znesek v dogovorjeni višini, a le pod pogoji, ki jih vnaprej uskladita obe strani v poslu. Pogoj je, denimo, lahko pravočasna dobava blaga ali kakovostna izvedba dela na stanovanjskem objektu. Izvajalec storitve oziroma prodajalec blaga izpolnjevanje pogojev dokaže s predložitvijo ustrezne dokumentacije.

Pri bankah zatrjujejo, da imata korist od odločitve za akreditiv lahko tako naročnik kot izvajalec storitve oziroma prodajalec. Prvi se izogne tveganju, da bo vnaprej (delno) plačal nekaj, česar nato ne bo prejel, drugi pa dobi jamstvo, da bo za korektno opravljeno delo oziroma dobavo blaga prejel tudi ustrezno plačilo.

Večina bank na našem trgu možnost uporabe akreditiva omogoča le podjetjem, ne pa tudi fizičnim osebam. Med izjemami so NLB, Nova KBM, Abanka in Banka Koper. Pri NLB in Abanki lahko to storitev uporabljajo tudi njihovi nekomitenti. V Abanki pravijo, da so zaradi drugačne strukture posla v tem primeru stroški za naročnika lahko večji, zanj pa lahko porabi tudi več časa.

Če izvajalec dela ne opravi, o plačilu odloča naročnik

Kakšen je postopek uporabe akreditiva v praksi, denimo pri izvedbi gradbenih del? Najprej se morata o zavarovanju posla z akreditivom dogovoriti naročnik in izvajalec. Naročnik ob odprtju akreditiva na izbrani banki predloži dokazilo o nakupu storitve – to so med drugim lahko predračun, naročilnica ali potrditev naročila. Če pri tem na svojem transakcijskem računu (TRR) že zagotovi tudi dovolj sredstev za izvedbo posla, jih banka preusmeri na poseben račun za akreditiv, od koder jih črpa ob izpolnitvi pogojev.

Če naročnik tega ne more storiti, pri banki pa ima sklenjen depozit najmanj v višini akreditiva, z njim lahko zavaruje odprtje akreditiva. V Abanki pojasnjujejo, da se sredstva iz tega naslova črpajo le, če tudi ob izpolnitvi pogojev za poplačilo izvajalcev naročnik ne zagotovi ustreznih sredstev na računu. Tretji način za odprtje akreditiva je zavarovanje na podlagi odobritve namenskega kredita. Zanj mora naročnik banki izkazati ustrezno kreditno sposobnost.

Ko izvajalec izpolni dogovorjene pogoje, lahko banka storitev poplača v celoti, lahko pa skladno z dogovorom izplačila potekajo postopoma, glede na posamezne faze projekta oziroma glede na okoliščine, pojasnjujejo pri NLB. Če izvajalec storitve ne opravi pravočasno oziroma ne izpolni drugih akreditivnih pogojev, banka plačilo izvede le na podlagi naročnikovega pooblastila.

Naročniki bi se morali zavedati, da mora banka ob izpolnitvi akreditivnih pogojev plačilo izvršiti ne glede na to, kaj se bo z njimi takrat dogajalo. Tako bi bilo plačilo izvedeno, tudi če bi bilo finančno stanje naročnika zelo slabo, pojasnjujejo pri Abanki.

Fizične osebe instrumenta ne poznajo

Akreditiv je na našem trgu posebno fizičnim osebam tako rekoč nepoznana oblika zavarovanja plačil. Banke njegovo nerazširjenost med drugim pripisujejo tudi domnevni kompleksnosti instrumenta in temu, da je lahko relativno drag. V Banki Koper pravijo, da je pri poslovanju s fizičnimi osebami prodajalec oziroma ponudnik storitev tisti, ki določa način plačila, ta pa namesto akreditiva pri zavarovanju poslov raje zahteva odprtje bančne garancije v njegovo korist.

Bančne stroške za uporabo akreditiva plačajo tako ponudniku storitve oziroma blaga kot tudi naročniku. V NLB pravijo, da bi strošek za akreditiv na domačem trgu v višini 25.000 evrov za naročnika znašal 85 evrov, za izvajalca pa 65 evrov. V to bi bili pri obeh strankah že vključeni stroški pregleda dokumentov in plačila po akreditivu. Pri naročniku bi strošek vključeval tudi odprtje, pri izvajalcu pa notifikacijo akreditiva.