»Slovenija lahko izgubi svoj prednostni položaj«

Jožeta P. Damijana čudi, da Slovenija nima nobene strategije.

Objavljeno
10. januar 2013 22.38
Posodobljeno
10. januar 2013 22.38
SLOVENIJA LJUBLJANA 30.08.2012 LUKA KOPER FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana - Infrastrukturni projekti so dolgoročni, pri nas pa se na tem področju nič ne dogaja, zato je grožnja, da bo Slovenija izgubila svoj prednostni položaj resna, so na prvem dnevu poslovne logistike na ljubljanski ekonomski fakulteti ugotavljali udeleženci okrogle mize o prihodnosti slovenske infrastrukture v 21. stoletju in njenem pomenu pri vključenosti v vseevropsko prometno omrežje TEN-T.

Saj se namesto TEN-T uporabljajo celo zgodovinski nazivi V. In X. koridor, je uvodoma ponazoril stanje Aleš Groznik.
Jožeta P. Damijana čudi, da Slovenija nima nobene strategije. Za dolgotrajne projekte so tudi mandati poslovodstev državnih infrastrukturnih družb, ki so praviloma celo krajši od mandatov politikov, odločno prekratki.

Na stalnem prepihu je tudi poslovodstvo Luke Koper; z začasnim predsednikom uprave Bojanom Brankom je v razpravi sodeloval tudi izvršni direktor velike ruske pristaniške skupine Novorossijskij Morskoj Torgovij Port (Morska trgovska luka iz Novorosijska) Rado Antolovič. Kapetan Antolovič koprske luke še ne bi prodajal, ker čas ni primeren, temveč bi prej poskušal dobiti denar kje drugje – v evropskih kohezijskih skladih, z izdajo delnic ali s posojili, kar ni neizvedljivo, če je le dolgoročni plan za partnerje zanimiv. Prepričan je, da bi tudi EBRD dober plan podprla. Vendar, pravi Rado Antolovič, mora biti v logistiki narejen dober dolgoročni plan, ki je skelet. Z letnimi plani ga je moč spreminjati in dopolnjevati, toda osnovna smer mora biti jasna.

Bojan Brank se je za prihod Rada Antoloviča na čelo Luke Koper zavzemal že pred meseci, tudi sedaj se mu zdi idealen kandidat, ki ima po 35-letnem delu v tujini, številnih uspešnih projektih urejanja luk po vsem svetu še vedno voljo tako ali drugače pomagati Sloveniji. V Kopru je tudi dovolj sposobnih strokovnjakov, zato Luke ne bi prodal, pogledal pa bi, kaj se da izboljšati. Očitno bi se bil pod primernimi pogoji pripravljen tega lotiti tudi sam.

Antolovič pravi, da stranke o Luki Koper govorijo pozitivno, manjka pa vizija in odgovor na vprašanje, ali bo pristaniški bazen dovolj globok za največje ladje. Še pred časom je imel Koper prednost tako pred Trstom kot
pred Reko, sedaj ga je luka v sosednji Italiji že dohitela. Ob hitro razvijajočih Ravenni in Benetkah lahko za Koper dela tudi ne bo več. Potem pa res ne bomo potrebovali nove proge med Koprom in Divačo.