Tiskane izdaje
Razmere na slovenskem trgu so po prvih petih mesecih leta 2013 tudi za podjetja IKT še bolj zahtevne kot prejšnje leto. BDP upada, kriza se je še poglobila, likvidnostnih težav je vse več, povpraševanja in investicij je malo, dostop do financ je otežen. Podjetja zmanjšujejo stroške in vrednost naložb ali pa naložbe prestavljajo v nedoločeno prihodnost. Panoga IT se je lani po podatkih CEEMEA Business Group sicer nekoliko bolje spopadla z izzivi gospodarske krize, saj je polovica slovenskih IT-podjetij dosegla rast prihodkov, večinoma v enomestnih številkah. V drugi polovici leta 2012 so se razmere na trgu poslabšale, poslovno okolje pa ostaja zelo zahtevno tudi letos.
Kako naprej?
V večini podjetij obstajajo rezerve produktivnosti, ki jih bo treba izkoristiti. Enako velja za državo, ki mora temu slediti in ne sme povečevati davčnih in administrativnih bremen, poudarjajo v Amisu. Marjeta Povalej iz podjetja Mit pravi, da je izziv ponuditi optimalne rešitve tako vsebinsko kot cenovno. Veliki projekti prenove sistemov ERP ne bodo številni, je pa prostor na področju optimizacije procesov in izboljšanja nadzora nad poslovanjem. Iztok Klančnik iz HP razmišlja podobno, zanj pa je pomembno, da IKT-ponudniki zagotovijo organizacijam rešitve, storitve in produkte, ki uporabnikom ponujajo optimizacijo obstoječih okolij IT in transformacijo aplikativnih rešitev, ter s tem priložnost za prihranek, rast in nadaljnji razvoj.
»Uporabnikom moramo pri zmanjševanju stroškov in večji učinkovitosti pomagati z novimi pristopi in storitvami. Bistveno se namreč povečuje zunanje izvajanje storitev, projekti so vse bolj kompleksni in ozko strokovni, prestopajo v multidisciplinarnost in so po pravilu povezani tudi s finančnimi storitvami,« razmišlja Ciril Kraševec iz podjetja Xenon forte.
Sandi Boršo iz podjetja Saop meni, da se bodo morale programske hiše še bolj potruditi za ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih uporabnikov. »Mnogi direktorji se obračajo na nas, naj jim pomagamo ustvariti prihranke z izboljšavo njihovih poslovnih procesov – zadnje čase je v ospredju predvsem težnja po brezpapirnem poslovanju,« dodaja Boršo.
Kriza je vedno priložnost, razlaga Darja Murkovič Žigart iz Pošte Slovenije. Priložnost in čas, ko pregledaš, kaj si naredil in ali je bilo to prav stroškovno, predvsem pa funkcionalno učinkovito. Po takšni analizi veš, kako naprej. Če si dobro delal, tako nadaljuješ, če ne, pogledaš, kako delajo drugi, ki jim uspeva. »Če pogledamo slovenski trg, lahko rečemo, da je tudi v IKT prihodnost v malih in srednjih podjetjih. Ta so prilagodljiva, stroškovno učinkovita in zaradi tega tudi uspešna,« dodaja Murkovič Žigartova.
V Microsoftu in ComTradu poudarjajo, da se bodo morala slovenska podjetja IT usmeriti tudi v izvoz. »Slovenski adut je izvoz, kjer še nismo izkoristili vseh priložnosti, zlasti na trgih, ki danes dosegajo občutno hitrejšo rast kot Evropa,« meni Biljana Weber iz Microsofta. Matej Šošterič iz ComTrada pa razlaga, da je podjetjem IKT, ki delujejo tudi na tujih trgih, nekoliko lažje, saj je trg neprimerno večji in v boljši gospodarski kondiciji. Se pa na drugi strani izvozniki srečujejo z drugo vrsto težav. Treba bi bilo zmanjšati stroške dela – ne pri neto, ampak pri bruto plačah. Država bi morala uvesti tudi spodbude za izvoznike, dodaja Šošterič.
O povezovanju in izvozu razmišlja Marjeta Povalej iz Mita: »Podjetja IKT, ki niso šla v korak s časom in so razvojno zaostala, bodo težko preživela. Na splošno je slovenski trg ponudnikov IKT (preveč) razdrobljen in je potreben resen razmislek o povezovanju. To bi omogočilo hitrejše odzivne čase pri večjih razvojnih projektih in boljše možnosti za uspešen prodor na tuje trge, saj delovanje samo na slovenskem trgu ne omogoča dolgoročne uspešnosti.«
O sivem trgu Cisco,
Sivi trg računalniške opreme komentirajo Cisco, HP in Microsoft. V Ciscu razlagajo, da gre pri sivem trgu za vzporedne distribucijske kanale, ki so sicer lahko legalni, vendar neuradni in nepooblaščeni pri proizvajalcih. Z nakupom opreme po sivem kanalu stranka ne dobi licenc za programsko opremo in zato uradno takšne opreme niti ne sme uporabljati, saj krši licenčna pravila. Zato se nakup po uradnem kanalu bolj izplača, saj dobi garancijo proizvajalca in vso potrebno podporo. Prodajalci v sivem kanalu te informacije ponavadi zamolčijo.
Velikost sivega trga je zelo težko oceniti, Cisco pa za področje svoje opreme ocenjuje, da gre za tri milijarde dolarjev na svetovni ravni. V HP in Microsoftu tovrstnih ocen nimajo na voljo.
V področje sivega trga računalniške opreme lahko umestimo več pojavnih oblik, trdijo pri HP. Poslovni partnerji imajo praviloma geografsko opredeljeno območje, na katerem poslujejo. O sivem izvozu govorimo, ko opremo proda(ja)jo zunaj tega območja. Gre za opremo s posebnimi cenami za točno določeno končno stranko, ki je iz različnih razlogov ni prejela. »Proizvajalci to preprečujemo s tako imenovanim EUV (End User Verification), kjer preverjamo pri končni stranki, ali je prevzela opremo v navedeni količini,« pojasnjuje Primož Šabec, direktor skupine za osebne sisteme in tiskanje v HP Slovenija.
Sivi trg je tudi zloraba različnih namenskih sredstev, ki so na voljo za posamezno državo (na primer sredstva za pospeševanje prodaje), oprema pa je prodana v drugo državo, in v primerih izogibanja plačila DDV prek slamnatih podjetij, dodaja Šabec. Vse to omogoča nižjo končno ceno proizvodov. Pri tem gre pogosto za opremo, ki je bila namenjena kakšnemu velikemu poslu, pa se ta ni uresničil, in jo akterji na sivem trgu poskušajo prodati drugje. Velikokrat je zastarela, nima ustrezne lokalizacije, ji je že potekla garancija ali pa nima zagotovljene ustrezne lokalne podpore.
Katarina Raičević, vodja aktivnosti za skladnost z licenčnimi pravili v Microsoftu Slovenija, pojasnjuje, da vsak proizvajalec originalne opreme sodeluje s prodajalci in distributerji, ki lahko v določeni regiji prodajajo njegove izdelke in zagotavljajo podporo. »Sivi trg zajema tiste izdelke, ki so preusmerjeni iz pooblaščenih prodajnih kanalov ali pa uvoženi v druge države brez dovoljenja proizvajalca. Izdelki se torej prodajajo na drugačne načine, in ne po običajnih, ustaljenih in dogovorjenih poteh. Sivi trg obstaja zaradi prevar in zlorab distribucijskih pogodb in programov za popuste,« dodaja Raičevićeva.
