Na strojni fakulteti poskus izigravanja pravil?

Ljubljana – Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS) je zavrnila predlog dekana strojne fakultete Jožeta Duhovnika, da bi ZAPS za novo strojno fakulteto organiziral idejni natečaj, katerega rešitve za naročnika ne bi bile zavezujoče, je povedal Vlado Krajcar iz ZAPS. Duhovnik je zanikal, da bi bil natečaj zgolj fiktiven, delo pa bi dobil Peter Gabrijelčič.

Gabrijelič je namreč Duhovnikov svetovalec v tem projektu, njegova družba Arhitektura pa je pripravila idejne zasnove projekta. Te je pri Gabrijelčiču naročila fakulteta za strojništvo, rektorat ljubljanske univerze pa je to naročilo odobril, je pojasnil Jože Duhovnik: »Ne samo da je profesor Gabrijelčič dekan, je tudi dober urbanist in pomaga pri zasnovi prostorskih rešitev za celotno univerzo.«

Duhovnik se je s svojima svetovalcema Gabrijelčičem ter predavateljico na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Almo Zavodnik Lamovšek aprila sestal s predstavniki ZAPS. Na sestanku so se pogovarjali o natečaju za gradnjo nove strojne fakultete, ki bi ga organiziral ZAPS. »Zbornica ima prednostno pravico, ne pa tudi monopola nad izvajanjem natečajev. Imamo pa tradicijo, znanje, zanesljivost, da postopek vodimo čez vse čeri ter skladno s pravili, zakonom o javnem naročanju in strokovnimi merili. Omenjeni sestanek je bil informativen; takih sestankov na leto na zbornici opravimo veliko več, kot nato izvedemo natečajev,« je pojasnil Vlado Krajcar. Ta je povzel vsebino sestanka: »Oni so predlagali, da bi se izvedel idejni natečaj in da rešitve ne bi bile zavezujoče za naročnika v smislu oddaje del. Mi se s tem nismo mogli strinjati, ker hočemo, da rezultat natečaja ni zgolj rešitev, ampak da se delo tudi odda avtorju oziroma avtorski skupini natečajne rešitve, če ta seveda izpolnjuje vse pogoje.« Tudi pravilnik o natečajih določa, da se javni natečaj šteje za natečaj za pridobitev načrtov, če je naročnik javna oseba.

Ali je strojna fakulteta hotela dati delo Gabrijelčiču in Zavodnikovi? »Tega ne bi mogli sklepati. Že na začetku sestanka smo jim povedali, da mi takih idej ne bi podprli, ker hočemo enake možnosti za vse, in naj zmaga najboljši. Ne bi torej mogel reči, da je bil to njihov namen. So pa bili ti svetovalci zraven. Vsak investitor potrebuje svetovalce, zbornica pa mora zagotoviti enake možnosti vsem članom,« je odgovoril Krajcar.

Duhovnik je o tem dejal: »Na natečaju bi bil izbran tisti, ki bi imel prave rešitve. Prav pa bi bilo, da Univerza v Ljubljani s fakulteto za arhitekturo predstavi rešitev, ki bi bila drzna, sodobna, predvsem pa uporabna arhitektura za prihodnjih 50 let. Izbran pa bi bil tisti, bodisi s fakultete za arhitekturo bodisi drug biro, ki bi imel najboljšo rešitev.«

Idejni in projektni natečaj

Pravilnik o natečajih določa, da se na podlagi idejnega natečaja, katerega smisel je urbanistična preveritev, ne sme naročiti projektna dokumentacija. Idejni natečaj bi bil po Krajcarjevih besedah možen, a bi nato moral slediti še projektni natečaj za samo stavbo. Torej bi bila organizirana dva natečaja, zato je časovno in finančno primernejši dvostopenjski natečaj. Tako bi v prvi fazi dobili okvirne urbanistične koncepte, kot je najprimernejša umestitev v prostor, prometne navezave ... Najboljši bi bili uvrščeni v drugo fazo. Na podlagi njihovih dodelanih rešitev bi bil zbran zmagovalec, ki bi izdelal projektno dokumentacijo, je predstavil Krajcar. Ta je še dejal, da se na sestanku niso nič dogovorili. Duhovnik je napovedal, da se bodo s predstavniki arhitekturne zbornice srečali poleti in se dogovorili, kako čim prej izpeljati umestitev projekta v prostor.

Gradnja z denarjem EU

Novo fakulteto za strojništvo nameravajo zgraditi na ljubljanskem Brdu, kjer že gradijo fakulteti za kemijo in računalništvo, v prihodnosti naj bi tam postavili še fakulteto za farmacijo, že zdaj pa nasproti živalskega vrta stoji biotehniška fakulteta. Na sedanji strojni fakulteti na 16.000 kvadratnih metrih študira 2500 študentov, v novi fakulteti pa bi jih na 35.000 kvadratnih metrih študiralo do 3000. Novo fakulteto naj bi sestavljajo šest stolpičev, v katerih bi bile katedre, knjižnica, dekanat, predavalnice, restavracija in laboratoriji, vse stolpiče pa bi povezovala pokrita ulica. Ob fakulteti bi bila tudi deset metrov visoka proizvodna hala, dovozne poti pa bi na vseh strani fakultete omogočale tovornjakom dostop do laboratorijev.

»Ta hiša ni bila narejena za študij modernega strojništva. Fakulteta pridobi do 55 odstotkov denarja na trgu, pa poglejte v kakšnih luknjah kolegi to ustvarjajo. Kleti so polne, tu se ne nabira prah,« je o sedanji stavbi fakultete na Aškerčevi v Ljubljani dejal Duhovnik. V ta objekt bi se po preselitvi fakultete za strojništvo na Brdo preselila sosednja filozofska fakulteta. »Z novo fakulteto bomo dobili velike laboratorijske kapacitete. Glede na naše dobre programe se bodo tudi tuji študenti normalno vključili v sam študij, to pa bo za nas še dodaten zaslužek. Poleg tega bi se na 14.000 kvadratnih metrov laboratorijskih površin lahko vključevala še podjetja, tako da bi razvojna jedra za mala in srednja podjetja dobila neposreden dostop do laboratorijev,« je dejal dekan.

Ocena projekta je 124 milijonov evrov. Po Duhovnikovih besedah bi fakulteto zgradili z 90 milijoni evropskih sredstev iz naslednje finančne perspektive 2014–2020, deset milijonov evrov bi prispevalo slovensko gospodarstvo, od 20 do 25 milijonov evrov pa država.