Tiskane izdaje
Stanovanjski sklad RS (SSRS) zadnjih nekaj let ni polno opravljal svoje funkcije, ni bil aktiven izvajalec stanovanjske politike države, saj te politike že vrsto let (zadnja tri leta pa tudi formalno) sploh nimamo. Delal je po inerciji, pri večjih »avtorskih« projektih pridobivanja stanovanj pa je povsem zastal.
Prve poteze novega vodstva so bile usmerjene v čiščenje nagrmadenih napak in v nakup na trgu nasedlih stanovanj. Septembra je nadzorni svet sklada sprejel srednjeročni dokument, poslovno politiko sklada za leta od 2012 do 2016. Vlada jo je potrdila pred dobrim tednom. Novi skladovi načrti so ambiciozni, poskušajo mu vrniti osrednjo vlogo v stanovanjski politiki. Se pa pri tem postavlja kar nekaj vprašanj.
Nenavadno je, da je sklad določil, vlada pa potrdila njegove načrte – preden je državi uspelo pripraviti predlog osnutka nacionalnega stanovanjskega programa (NSP). Ko je vlada potrdila skladovo poslovno politiko, je bil NSP še v grobih zametkih, ponujen vsem deležnikom, da ga dopolnijo, sooblikujejo in posvojijo. Kako sta lahko akta usklajena, če je bila ta ponudba iskrena?
Manjka 8300 neprofitnih najemnih stanovanj
In kako je mogoče verjeti finančni konstrukciji skladovih načrtov, če vladna predstavnica programu na rob prizna, da je njegova najšibkejša točka še nedodelani nacionalni model financiranja stanovanjske preskrbe, v katerem je treba vlogo SSRS še doreči, predvsem pa se morajo deležniki še uskladiti glede potrebnih in sprejemljivih finančnih instrumentov?
Poslovna politika sklada do leta 2016 temelji na prilagajanju trenutnemu stanju na slovenskem nepremičninskem trgu, njegovo izvajanje naj bi pomagalo pri okrevanju in razvoju nepremičninskega trga, omogočal pa naj bi tudi racionalno uporabo javnih sredstev.
Dokument izhaja iz aktualnih potreb prebivalstva. Iz ankete med občinami konec leta 2011 so na SSRS izluščili grobo oceno, da v Sloveniji zdaj manjka več kot 8300 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega kar dve tretjini v mestnih občinah. V Ljubljani na primer so obravnavali 3300 potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih, v Mariboru 500, v Celju 479, v Velenju 350 ...
Analiza potrjuje, da je treba nenehno zagotavljati neprofitna najemna stanovanja za ranljivejše skupine prebivalstva oziroma skupine z manj možnostmi, določiti je treba realne cilje, podkrepljene s sistemskimi viri financiranja. Sedanji zastoj je posledica pomanjkanja denarja, prevelike zadolženosti občin, zaradi nizke donosnosti (neprofitne najemnine komaj pokrijejo redno obratovanje in vzdrževanje) pa ni zanimanja zasebnih investitorjev.
Poleg tega je padla v vodo tudi za lani oziroma letos predvidena dokapitalizacija SSRS v višini 12 milijonov evrov. Če je ne bo niti prihodnje leto, bo moral sklad zagotoviti ta znesek iz lastnih virov. Do konca leta 2013 namerava pridobiti do 200 novih neprofitnih stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti, pol v svoji lasti. Pozneje, v letih 2015 in 2016, pa naj bi novi nacionalni stanovanjski program ponudil nove modele sofinanciranja neprofitne gradnje, z njimi naj bi pridobili novih 200 najemnih neprofitnih stanovanj.
Zemljišče kot
Največ stanovanj iz zadnje skupine bo zgrajenih na Brdu v Ljubljani. Kdaj? Časovni načrt kaže, da bo prvih 400 stanovanj dokončanih do septembra 2013, kupcem naj bi jih predali jeseni prihodnje leto. Maja 2014 naj bi kupcem predali nadaljnjih 85 enot. Zamuja pa že večstanovanjski objekt v Borovnici s 186 stanovanjskimi enotami. »Na čakanju« na Brdu sta še dva projekta s skupaj malo več kot 150 stanovanji.
Sklad ima v lasti še zemljišča, na katerih bi lahko zgradil več kot 1600 stanovanj, in sicer v Ljubljani, Lukovici, Dragomlju, Ivančni Gorici, Kozini - Hrpelje, Kranju, na Jesenicah in v Ankaranu. Projekti so povsem na začetku in zdaj mirujejo. Sklad vidi možnost, da bi jih izvajal v partnerstvu z drugimi, tudi zasebnimi investitorji, pri čemer bi sam vstopal kot lastnik zemljišča. Začeli naj bi jih do konca leta 2016.
S projektom aktualnega odkupa naj bi pridobili do 200 novih stanovanj, šla naj bi v tržni najem in možen poznejši odkup. Za projekt bo sklad namenil do 40 milijonov evrov »iz lastnih virov financiranja in izkoristil druge dopustne finančne vzvode«.
Poleg tega namerava ponuditi ugodna stanovanjska posojila v višini do 30.000 evrov z odplačilno dobo do 15 let v skupni višini 15 milijonov evrov, in to iz lastnih virov. S tem bi pomagal reševati stanovanjska vprašanja od 500 do 750 družinam. Tri milijone evrov pa naj bi namenil za refinanciranje že najetih stanovanjskih posojil.
Med viri tudi zadolžitev
Uresničevanje poslovne politike bo v prihodnjih letih tesno povezano z razpoložljivimi finančnimi in kadrovskimi viri, gibanji na nepremičninskem trgu, z javnimi pooblastili, ki se povečujejo, odvisno pa bo tudi od novega nacionalnega stanovanjskega programa.
Sklad bo od leta 2012 do 2016 za izvrševanje dejavnosti uporabljal lastne, proračunske in potencialne tuje vire (morebitna razpoložljiva nepovratna sredstva EU in dolžniške vire). To pomeni, da se namerava sklad tudi zadolžiti. Zakon o javnih skladih omejuje zadolževanje na deset odstotkov kapitala in pri tem ima SSRS, v nasprotju z drugimi skladi, še dovolj manevrskega prostora: zadolži se lahko za kar 40 milijonov evrov.
