Tiskane izdaje
Ljubljana – Turizem je z 9,3-odstotnim deležem svetovnega BDP ena najpomembnejših gospodarskih panog na svetu, voda pa je največje bogastvo turizma, je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu turizma, ki poteka pod temo Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti, poudaril generalni sekretar svetovne turistične organizacije Taleb Rifai.
Tudi Slovenija črpa velik del svojih turističnih možnosti iz vodnega bogastva, saj se samo po rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard prostorninskih metrov vode, po skupni količini vode na prebivalca pa skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Slovenski turizem pa ima potencial, da postane najpomembnejša gospodarska panoga, meni Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Skupna turistična potrošnja v Sloveniji je bila po statističnih podatkih za leto 2009 ocenjena na 3,3 milijarde evrov. Turistični BDP je znašal 1,7 milijarde evrov in je predstavljal 4,9 odstotka celotnega BDP v Sloveniji.
Strategija razvoja slovenskega turizma predvideva rast prilivov tujskega turizma s trenutno dveh na tri milijarde evrov ter rast delovnih mest v panogi s 45.000 na 55.000, napoveduje predsednik Turistično-gostinske zbornice in direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Več kot milijarda mednarodnih turistov je lani na svetu ustvarila za 837 milijard evrov prilivov. Od januarja do julija 2013 je državna statistika evidentirala okoli 1,8 milijona prihodov turistov, kar je za odstotek več kot lani. Skupaj so ustvarili okoli pet milijonov in četrt prenočitev ali za odstotek manj kot lani. Avgust je bil sicer še boljši; v nekaterih zdraviliščih so na primer dosegli najboljše rezultate v svoji zgodovini. Hkrati pa v zdraviliščih – in ne samo tam – opozarjajo na upad zunajpenzionske porabe. Podatki o obisku pač ne povedo, kako posluje turistično gospodarstvo.
Pomanjkanje finančnih sredstev za turizem delno rešuje državni proračun za leto 2014, Marjan Hribar pa tudi pravi, da bi nacionalna turistična organizacija že v naslednjem letu lahko ponovno delovala kot samostojna ustanova.
Finančni izplen ne sledi številu gostov
Slovenijo prepoznavajo turisti po Bledu in Postojnski jami. Če »kinč nebeški« kljub občasnim težavam vztraja v tej vlogi, se podzemsko kraško čudo pospešeno vrača k njej. Lani je imela Postojnska jama nekaj malega manj kot 13 milijonov evrov čistih prihodkov in 1,6 milijona evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila 49 tisoč evrov.
Postojnska in Škocjanske jame privabljajo turiste z naravnimi znamenitostmi na izlete, ki jih statistiki obravnavajo kot prihode. Lani so največ prihodov med slovenskimi turističnimi destinacijami imele gorske občine, dobro četrtino od 3,3 milijona prihodov. Samo malo manj turistov je prišlo v zdraviliške občine, kjer pa je bilo skoraj tretjina od skupaj 9,5 milijona vseh prenočitev. Na tretjem mestu so bile obmorske občine, na četrtem pa Ljubljana. Tuji turisti so lani ustvarili 2,16 milijona prihodov in 5,8 milijona prenočitev. (Po številu prihodov turistov je na svetu prva Francija, po prilivih iz turizma pa vodijo ZDA.)
Po prihodih predstavljajo domači turisti le še 34,6 odstotka, po prenočitvah pa 39,3 odstotke. Največ tujih turistov je lani prišlo iz Italije, na drugem mestu so po številu in prenočitvah gostje iz Avstrije in na tretjem iz Nemčije. Po prihodih so na četrtem mestu južni sosedje iz Hrvaške, po prenočitvah pa so jih lani prehiteli Rusi. Na petem mestu so se po prihodih izenačili Srbi in Nizozemci, ki so skupaj s Hrvati že tudi na petem mestu po prenočitvah.
V letu 2012 so slovenske potovalne agencije organizirale potovanja za 833.000 domačih turistov in za 254.000 domačih izletnikov. Najpogostejši cilj potovanj domačih turistov v tujino je bila Hrvaška (55 odstotkov potovanj v tujino), sledile so Italija (6 odstotkov), Grčija (5), Turčija in Avstrija (po 4 odstotki), Francija in Črna Gora (po 3).
Finančne številke pa podatkom o obisku in prenočitvah ne sledijo, tako da slovensko turistično gospodarstvo zadnja leta kljub povečanemu obisku poroča predvsem o izgubah. In pomanjkanju denarja za nove naložbe. Na gospodarskem ministrstvu sofinancirajo projekte s področja turizma tudi s pomočjo evropskih sredstev. Letos so potrdili sofinanciranje Parku Škocjanske jame (dva milijona evrov), obnovo krajine Kobilarne Lipica (milijon evrov) in obnovo vile Zlatorog na Bledu (1,8 milijona evrov). Največji projekt pa je prenova in razširitev hotela Terme v Čatežu vrednosti dvanajst milijonov evrov.
Kongresni turizem - spregledan in marginaliziran
Najbolj specifična in hkrati najbolj zanemarjena turistična panoga v Sloveniji je kongresni turizem, je povedal poznavalec Miro Hribar iz podjetja Intours. Statistike o obisku in prometu, ki ga pri nas ustvari ta turistična panoga nimamo. »Obstaja nekaj agencij in posameznikov, ki se po svojih močeh trudijo pripeljati v Slovenijo zahtevnejše dogodke - letos je bil v Sloveniji le en kongres z več kot 500 delegati, prihodnje leto pa je napovedanih šest. Glede na obstoječo hotelsko infrastrukturo, prepoznavnosti v tujini in dostopnost, Slovenija nima posebnega potenciala in se na tem trgu uvršča med t.i. »obrobne« destinacije. V kolikor se ne bo spremenil odnos države do te panoge in turizma na sploh, rezultatov ne moremo pričakovati,« meni Hribar.
