Tiskane izdaje
Ljubljana – Izrael je v zadnjih letih poznan kot vodilni in zgodba o uspehu na področju inovacij. Po besedah slovenske veleposlanice v Izraelu Alenke Suhadolnik je po številu zagonskih podjetij takoj za Severno Ameriko, kar kaže na dobro strukturiran inovacijski sistem. Zato je Izrael lahko dober zgled Sloveniji.
Maja, v času velike inovacijske izraelske konference, bo to državo obiskala slovenska start-up delegacija. Na slovensko-izraelskem dnevu znanosti in inovacij v Ljubljani smo se pogovarjali z eno izmed pomembnih akterk izraelskega preboja v Start-Up Nation (narod zagonskih podjetij) Navo Swersky Sofer. Kot izvršna direktorica Yissuma je povečala njegove prihodke za 75 odstotkov, podjetje pa se je v času njenega vodenja uvrstilo v svetovni vrh podjetij za prenos tehnologij. Danes med drugim svetuje izraelski vladi in Združenim narodom. Je ustanoviteljica in sopredsednca NanoIsrael ter članica predsedniškega in ustanoviteljskega odbora International Commercialization Allience iz Toronta.
Kaj se Slovenija lahko nauči iz izraelskega modela, kako postati država zagonskih podjetij?
Pomembno je poudariti stvari, iz katerih se lahko naučiš, bolj kot to, kaj lahko kopiraš. Naučite se lahko iz naših modelov za komercializacijo tehnologij z univerz, modelov, ki jih uporabljamo v inkubatorjih, državnih programov, ki podpirajo nastajanje podjetij v zgodnjih fazah, financiranja podjetij v zgodnjih fazah ter iz prenosa idej in tehnologij iz akademskega okolja v gospodarstvo.
Ne le od nas, ampak od vseh uspešnih ekosistemov se lahko naučite o pomenu povezovanja različnih delov sistema, mreženja. Pomembna so orodja za povečanje dialoga med potencialnimi podjetniki in tehnološkimi inovatorji, izumitelji, akademiki, zasebni vlagatelji, investitorji. V začetku se morda to zdi rahlo umetno, a ko se razvije, postane del sistema. Zato menim, da je zelo pomembno spodbujati tovrstne interakcije.
Odkar sem bila nazadnje v Sloveniji, leta 2011, opažam veliko spremembo v vzdušju, odnosu do inovativnega podjetništva. To je zelo spodbudno, saj gre za kratek čas, v katerem je težko narediti veliko spremembo, ki je kulturna. Zato menim, da je pomembno tudi, da si pripišete zasluge za to in uživate uspeh, saj je to pomembno za naprej. Ustvarite ekosistem uspešnih podjetnikov. To je zelo pomembno, kajti uspeh goji uspeh. Verjeti morate v vašo sposobnost inoviranja in komercializacije teh inovacij. Kemijski inštitut je dober primer. Svojo tehnologijo so prodali izraelski tehnološki družbi, ki sodeluje s slovenskim raziskovalnim inštitutom na zelo pomembnem delu njihovega posla.
Vzpostavljene imate vse pomembne dele inovacijskega sistema. Zdaj je izziv njihov razvoj, povezovanje, prepoznavanje šibkih členov in usmerjanje podpore v te člene. Na primer, če imate veliko visokokvalificiranih diplomantov in premalo delovnih mest, je to priložnost. Zagotovite sistem, ki jih bo spodbudil k ustvarjanju podjetij, delovnih mest. Z mentoriranjem, spodbujanjem, samo denar ni dovolj. Če kaj lahko prevzamete od izraelskega načina razmišljanja, je to, da iz razmer, ki na prvi pogled niso pozitivne, poiščite priložnosti.
Kakšna pa je vloga posameznega člena v verigi: države, univerz, inkubatorjev, investitorjev?
Delati morajo skupaj, če želijo, da bo sistem uspešen. Univerza ima trojno vlogo. V prvi vrsti je še vedno bazično raziskovanje, raziskovanje, ki ga vodi radovednost, in razvijanje znanja. Ne pozabimo tega. Nikakor ne zagovarjam, da morajo univerze postati orodje za razvoj tehnologij za industrijo. Njihova druga vloga je izobraževanje in ustvarjanje kakovostnih kadrov za potrebe trga. Tretja vloga pa so aplikativne raziskave, zelo zgodnje faze komercializacije nekaterih invencij in inovacij, ki so plod raziskovanja na univerzah. Investitorji bodo vlagali v tisto, kar bo nosilo denar. Več denarja kot naredijo, bolje je, zanje in za sistem, ker se ta denar vrača nazaj v sistem.
Gospodarstvo igra zelo pomembno vlogo pri spodbujanju inovacij v zgodnji fazi, tako znotraj podjetja kot izven, pri spodbujanju inovacij v zgodnji fazi, od katerih ima lahko kasneje koristi, pri spodbujanju privlačnih programov na fakultetah, pri zagotavljanju usmeritev podjetjem v zgodnjih fazah in raziskovalnim projektom, kaj trg potrebuje. Zelo pogosto prihaja do diskrepance med trgom in tehnologijo. Novi modeli inoviranja po svetu temeljijo na principu »market pull«, raje kot »market push«. Torej, kaj trg potrebuje, raje kot kaj lahko naredimo.
Vloga države pa je zagotoviti mehanizme spodbude, da bi pomagali tem različnim delom sistema, da lahko delujejo skupaj. Če je, na primer v Sloveniji prenos tehnologije iz univerze v gospodarstvo še v zgodnji fazi, bi morala država to spodbuditi. Če so skladi tveganega kapitala (VC) še v zgodnji fazi, bi morala država to spodbujati. Seveda to ne more trajati večno. V času potreb ima država svojo vlogo, ki jo mora izpolniti. Ko se trg vzpostavi, pa se mora umakniti. Ne pravim, da v Izraelu počnemo vse idealno, a smo uspešni pri tem, kako se vzpostavljajo nove iniciative in kako nastajajo novi programi, ko se potrebe spremenijo.
Večino svoje kariere ste delali kot investitorka. Kaj vas zanima pri predstavitvi ideje oziroma kako veste, katera bo uspešna?
To je vprašanje za 64 milijonov dolarjev (smeh). Odgovorila bom z vidika mojega področja, medicinske tehnologije. Najprej mora obstajati neizpolnjena medicinska potreba. Nato je treba imeti tehnologijo, ki ima močno patentno zaščito. Mora imeti dovolj velik trg in precej jasno mora biti, kako priti na trg. Ko rečem precej jasno, ne pomeni, da je to lahko. Nad vsem tem pa mora biti ekipa, ki lahko vse skupaj izpelje. Kot investitor si partner tima in zato moraš imeti tim, ki lahko idejo izpelje. Na koncu vedno investiramo v ljudi.
Obstaja pa velika razlika med področjem IT in medicinskim področjem. Pri slednjem je največje tveganje tehnološko. Na primer, razviješ zdravilo proti raku, a to lahko pade v tretji fazi kliničnih preizkušanj, preprosto zaradi biologije, nihče ni kriv za to. Pri IT se to ne bo zgodilo. Razvil boš produkt, a lahko se zgodi, da do takrat ne bo več trga zanj. Torej imamo tehnološko tveganje nasproti tržnemu tveganju, kar mora vlagatelj razumeti. Se spomnite Applovega newtona? To je bil dlančnik (osebni digitalni asistent), še preden je kdo vedel, kaj je to. Bil je zelo dober produkt, a zanj ni bilo trga.
Zasledila sem, da ste za vojaški trening tudi v povezavi s poslom. Kaj to pomeni, zakaj?
V Izraelu vsi služimo vojaški rok. Nikomur to ni všeč, a tako je. Ugotovili smo, da je to tudi dober trening za reševanje problemov, za timsko delo, razmišljanje zunaj okvirov, za premostitev ovir, iskanje rešitev, pridobitev praktičnih življenjskih znanj. Nismo načrtovali, da moramo vsi v vojsko, to je resnično stanje male države v vojni. Zato razvijamo voditeljske sposobnosti, ki so pomembne v poslu.
Na konferenci se predstavljajo tudi nekateri slovenski startupi, ki iščejo kapital. Menite, da so zanimiva?
Tega ne morem komentirati, ker sem prebrala le nekaj o njih, iz prebranega pa so se mi zdeli zanimivi (intervju je bil opravljen pred predstavitvijo posameznih startupov, op. a.). Moram pa poudariti, da je težava v tem, da je tvegan kapital geografsko omejen. Izraelski skladi morajo investirati v Izraelu oziroma v stvari povezane z Izraelom enako kot slovenski, ameriški, ali kje drugje po svetu. Ni verjetno, da bo izraelski sklad investiral v slovensko podjetje, a če je neka povezava z Izraelom, bi se to lahko zgodilo. Na voljo je tudi veliko evropskega denarja in tudi v teh povezavah sodelujemo.
Katera so tista področja, kjer je več možnosti za uspeh?
Veliko jih je, pomembno za vsako državo je, da gradi na tem, kar ima. Kaj so vaše prednosti? Če imate močno zavarovalniško industrijo, gradite na tem. Ne pozabite vaših prednosti, ko razvijate nove stvari.
