Tiskane izdaje
Poleg višine vplačanih sredstev, obrestne mere in obračunanih stroškov so tablice smrtnosti eden izmed dejavnikov, ki najbolj vplivajo na višino pokojninskih rent, saj družbam omogočajo oceno pričakovane življenjske dobe zavarovancev. Ker je življenjska doba žensk v povprečju daljša, so pri družbah, ki poenotenja še niso izvedle, še naprej upravičene do nižjih rent kot moški.
Vzrok za različno prakso
Peter Filipič iz Pokojninske družbe A pravi, da se evropska direktiva, ki predvideva poenotenje zavarovanj po spolu, na pokojninska zavarovanja sploh ne nanaša. Tudi novi pokojninski zakon (ZPIZ-2) po njegovih besedah predvideva zgolj poenotenje zavarovalnih premij, ne pa tudi pokojninskih rent. Poenotenje rent bi po njegovi oceni zavarovancem škodilo, zato pričakuje, da se bo temu prilagodila tudi zakonodaja in da jim ukrepa ne bo treba izvesti.
Pri Modri zavarovalnici pravijo, da pokojninske rente zdaj izplačujejo na podlagi veljavnih pokojninskih načrtov. Podrobna pravila in minimalne zahteve za izračun rent po pokojninskih načrtih, ki bodo usklajeni z ZPIZ-2, pa mora do konca letošnjega leta določiti minister za finance v sodelovanju z ministrom za delo. Pričakujejo, da bodo pristojni pri tem upoštevali tudi posebno evropsko direktivo, ki pri kolektivnih shemah poklicnih pokojnin pri odmeri rent upoštevanje spola še naprej dopušča. Pri Prvi osebni zavarovalnici navajajo, da bodo pokojninske družbe skladno z ZPIZ-2 na tablice smrtnosti z enotnimi izračuni po spolu morale preiti najpozneje do konca prihodnjega leta.
Na trgu po novem tudi slovenske rentne tablice
Tudi če odmislimo poenotenje po spolu, so razlike med ponudniki pokojninskih zavarovanj pri uporabi rentnih tablic smrtnosti precejšnje.
Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) na tem področju predpisuje le minimalno verjetnost preživetja zavarovancev, ki jo morajo upoštevati pri pripravi zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ta mora biti najmanj tolikšna, kot jo določajo nemške rentne tablice smrtnosti iz leta 1994.
Te tablice med družbami, ki so nam poslale odgovore, tudi pri izplačilih rent uporabljajo pri Zavarovalnici Triglav, Moji naložbi in Pokojninski družbi A. V Modri zavarovalnici pravijo, da uporabljajo tablice, ki so skladne z zakonodajo, aktuarskimi standardi in zavarovalniško prakso. Iz Wiener Städstische zavarovalnice, ki pokojninska zavarovanja ponuja v okviru tretjega pokojninskega stebra, pa so sporočili, da pri določitvi višine rent uporabljajo enake tablice kot njihova matična zavarovalnica, torej avstrijske populacijske tabele iz leta 2005.
Pri Prvi osebni zavarovalnici so se hkrati s poenotenjem premij odločili za prehod na novejše rentne tablice. Nemške tablice so zamenjali z novimi slovenskimi rentnimi tablicami, ki so predstavljene v delu Slovenian Annuity Tables . Zanje so se odločili, ker upoštevajo značilnosti slovenske populacije in zato najbolj realno kažejo pričakovano življenjsko dobo.
Zaradi vse daljše pričakovane življenjske dobe bi uporaba novejših tablic smrtnosti lahko za nove prejemnike rent pomenila nižja izplačila. A pojasnila o tem, koliko so se zaradi uvedbe novih tablic izplačila v povprečju spremenila, nam pri zavarovalnici niso podali. Pravijo, da splošna primerjava izračunov med tablicami ni mogoča. Na AZN menjave predpisanih nemških tablic smrtnosti iz leta 1994 z novejšimi zdaj ne načrtujejo.
Različna uporaba tablic tudi pri življenjskih zavarovanjih
Tablice smrtnosti imajo pri ocenjevanju življenjske dobe in posledičnem izračunu višine zavarovalnih premij pomembno vlogo tudi pri življenjskih zavarovanjih. Zavarovalnice so premije po spolu do postavljenega roka že poenotile.
Na vprašanje, katere tablice smrtnosti uporabljajo, pa odgovarjajo precej splošno. Iz Generalija so odgovorili, da tablice ustrezajo zakonodaji, podrobneje pa poslovnih odločitev ne bodo komentirali. Iz Zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Maribor in iz KD Življenje pa so sporočili, da pri izračunih uporabljajo tablice smrtnosti, ki so jih prilagodili glede na lastne izkušnje oziroma opravljene analize umrljivosti populacije, ki jo zavarujejo.
Pri NLB Viti pravijo, da so osnova za izračun premij pri življenjskih zavarovanjih tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije. Da pri večini življenjskih zavarovanj uporabljajo te tablice, so potrdili tudi pri Zavarovalnici Tilia.
